Agony (PS4) cene

Pekel je bil vedno fascinantna tema, še posebej v igrah. Od klasičnega Dooma do Dantejevega Inferna smo videli nešteto interpretacij večnih muk. Ko je Madmind Studio napovedal Agony, igro, ki naj bi ponudila najbolj grozljivo in necenzurirano vizijo pekla doslej, so bila pričakovanja ogromna. Obljube o nepredstavljivi grozi in šokantni vsebini so pritegnile pozornost vseh ljubiteljev grozljivk. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je priskrbela izvod, da sem se lahko na lastne oči prepričal, ali je pot v pekel res tlakovana z dobrimi nameni. Preizkusil sem jo na konzoli PlayStation 4 in, no, izkušnja je bila res peklenska, a ne vedno na dober način.

Potovanje skozi drobovje pekla

Agony je prvoosebna preživetvena grozljivka, ki vas postavi v vlogo mučene duše, obtičale v globinah pekla brez spominov na preteklost. Vaš edini cilj je najti skrivnostno Rdečo boginjo, eno od stvariteljic pekla, v upanju, da vam bo pomagala pobegniti. Igra se močno zgleduje po naslovih, kot sta Outlast in Amnesia, kjer ste večinoma nemočni in se morate zanašati na skrivanje ter reševanje ugank, da preživite. Razvijalec Madmind Studio je očitno želel šokirati z vizualno podobo, ki je polna krvi, drobovja in eksplicitne golote. Svet je zgrajen iz človeških teles, stene ječijo od bolečine in povsod naletite na groteskne prizore mučenja. Vprašanje, ki si ga zastavite, je: Kaj je Agony? To je poskus ustvariti najbolj ekstremno vizualno predstavitev pekla v igri, kjer je preživetje odvisno od skrivanja in obsedenja drugih duš.

Mehanike mučenja in preživetja

Jedro igranja se vrti okoli skrivanja pred demoni in reševanja preprostih ugank. Ker ste le nemočen mučenik, je vaša edina obramba zadrževanje diha in iskanje skrivališč, kot so kupi trupel ali razpoke v stenah. Glavna mehanika, ki igro loči od drugih, je sposobnost obsedenja. Ko umrete, vaša duša zapusti telo in imate omejen čas, da poiščete drugega mučenika ter prevzamete nadzor nad njim. Kasneje v igri lahko posedete tudi nekatere demone, kar vam da posebne moči. Na papirju se to sliši zanimivo, a izvedba je okorna. Upravljanje duše je počasno in se rado zatika za okolico, kar vodi v frustrirajoče smrti. Tudi samo igranje je pogosto monotono, saj večino časa porabite za iskanje predmetov, kot so lobanje, da odprete naslednja vrata, medtem ko se izogibate takojšnjim smrtim. Pomanjkanje jasnih navodil in slabo postavljene kontrolne točke samo še prispevajo k občutku agonije, ki pa ni tiste vrste, ki bi si jo želeli.

Praktične podrobnosti o peklu

Če se osredotočite zgolj na glavno zgodbo, boste za prehod skozi pekel potrebovali približno 7 do 8 ur. Za tiste, ki želijo odkriti vse skrivnosti in zbrati vse zbirateljske predmete, se lahko igralni čas podaljša na okoli 13 ur. Igra je izključno enoigralska izkušnja in ne ponuja nobenih večigralskih ali sodelovalnih načinov. Za igranje na konzoli PlayStation 4 seveda ne potrebujete naročnine na PlayStation Plus. Igra nima možnosti medplatformnega igranja. Digitalna različica na PlayStationu 4 zahteva okoli 11 GB prostora, vendar so bili ob izidu potrebni tudi popravki, ki so odpravljali nekatere tehnične težave. Na voljo je več težavnostnih nastavitev, ki vplivajo predvsem na to, kako enostavno je po smrti prevzeti novo telo.

Tehnični pekel na PlayStation 4

Na žalost je tehnična plat igre na konzoli PlayStation 4 prava katastrofa. Igra trpi zaradi hudega trganja slike (screen tearing), ki je prisotno skoraj nenehno. Število sličic na sekundo je zelo nestabilno in pogosto pade pod 30, včasih celo na 20, kar ustvarja občutek, da se premikate skozi gosto kašo. Teksture so pogosto zamegljene, ločljivost pa je videti nižja od standardnih 1080p. Kljub ambicioznemu umetniškemu slogu, ki je resnično edinstven in grozljiv, tehnične pomanjkljivosti uničijo vzdušje. Zvok je poln hroščev, dialogi se ponavljajo, glasovna igra pa je na meji smešnega. Igra ima oznako PEGI 18 zaradi ekstremnega nasilja, krvi, golote in močnih spolnih vsebin. Zaradi cenzure, ki je bila potrebna za izdajo na konzolah, so bile nekatere najbolj ekstremne scene odstranjene ali omiljene.

Ali se splača vrniti v pekel?

Ko končate glavno zgodbo, Agony ponuja še dva dodatna načina. Način Agony vas postavi v naključno generirane stopnje, kjer preizkušate svoje sposobnosti preživetja, medtem ko vam način Succubus omogoča igranje določenih stopenj kot demon Succubus. Igra ima tudi sedem različnih koncev, kar bi lahko spodbudilo k ponovnemu igranju, a zaradi frustrirajočega igranja in tehničnih težav le redki najdejo motivacijo za to. Večina igralcev se po prvem prehodu ne vrne, saj ponavljajoče se naloge in slaba izvedba ne ponujata dovolj razlogov za ponovno trpljenje. Lov na trofeje je prisoten, a zaradi narave igre ni posebej privlačen za večino igralcev.

Sodba: Agonija z razlogom

Agony je popoln primer igre, kjer je bila ambicija veliko večja od izvedbe. Ideja o nefiltriranem potovanju skozi pekel je fascinantna, umetniški slog pa je na trenutke resnično osupljiv in moteč. Vendar pa vse to pade v vodo zaradi grozljive tehnične plati na konzoli PlayStation 4, ponavljajočega in plitkega igranja ter frustrirajočih mehanik. Igro bi priporočal le najbolj zagrizenim ljubiteljem grozljivk, ki jih zanima edinstvena vizija pekla in so pripravljeni spregledati ogromno pomanjkljivosti. Za vse ostale je to izkušnja, ki se ji je bolje izogniti.

Če vas kljub vsemu mika preizkusiti to peklensko potovanje, vam v Konzolku ponujajo pametno rešitev. Izkoristite njihov sistem izposoje in igro preizkusite, preden se odločite za nakup. Tako se lahko sami prepričate, ali je to trpljenje za vas, brez tveganja. Če pa ste igro že kupili in obupali, ne pozabite na možnost menjave staro za novo, kjer lahko Agony zamenjate za kaj manj bolečega. Naša trgovina v ljubljanskem BTCju ponuja največjo izbiro iger v Sloveniji, naša strokovna ekipa pa vam bo z veseljem svetovala.