ArmaGallant Decks of Destiny (PS4) cene

Včasih se na trgu pojavi igra, ki poskuša združiti dva svetova. ArmaGallant: Decks of Destiny za PlayStation 4 je natanko tak poskus. Na papirju zveni odlično: strateška igra v realnem času, pomešana z zbiranjem kart, podobno kot v priljubljenih mobilnih igrah. Zanimalo me je, kako se tak koncept obnese na konzoli, zato sem z veseljem sprejel izvod, ki so mi ga priskrbeli v Konzolku. Po nekaj urah igranja pa je postalo jasno, da je pot od ideje do odlične izkušnje lahko zelo dolga in polna ovir.

Karte, pošasti in pozabljene bitke

ArmaGallant je strateška igra v realnem času z elementi kartičnih iger. Razvil jo je singapurski studio Rock Nano Global, kar je bil zanje precej ambiciozen projekt. Osnovna zamisel je preprosta: sestavite si komplet štiridesetih kart, ki predstavljajo različne enote in uroke, nato pa se v spletni areni pomerite z nasprotnikom. Cilj je uničiti njegov osrednji kristal. Igra najbolj spominja na mešanico med Clash Royale in poenostavljeno različico MOBA iger, kot je Smite, a prilagojeno za igranje s ploščka na konzoli PlayStation 4. V igri ArmaGallant: Decks of Destiny za PlayStation 4 se boste v spletnih bitkah 1na1 ali 2na2 borili za prevlado z uporabo kompletov kart, s katerimi boste priklicali enote in uničili sovražnikovo bazo. Žal pa igra nima nobene enoigralske kampanje ali zgodbe, ki bi pojasnila ozadje sicer zanimivo oblikovanih bitij in sveta.

Strategija na dosegu prstov?

Igranje poteka tako, da v realnem času uporabljate mano za igranje kart iz svoje roke. S tem na bojišče prikličete enote, ki se samodejno premikajo proti nasprotnikovi bazi, ali pa sprožite močne uroke. Ključ do zmage je v pravilnem upravljanju z enotami, osvajanju strateških točk na zemljevidu in pametni uporabi kart. Upravljanje s kontrolerjem DualShock 4 je ena od pogostih težav pri strateških igrah na konzolah. Premikanje kazalca z analogno paličko je včasih preprosto prepočasno, da bi lahko učinkovito reagirali na hitre poteze nasprotnika. Medtem ko so osnovne mehanike preproste za učenje, igra zahteva kar nekaj privajanja, preden postanejo ukazi zares intuitivni. Spomnim se bitke, kjer sem skrbno varčeval mano za močno pošast, a me je nasprotnik prehitel s cenejšimi enotami in mi uničil obrambo, preden sem sploh uspel odreagirati. Takšni trenutki so frustrirajoči, a hkrati pokažejo, da je pod površjem skrita določena taktična globina.

Praktične podrobnosti

Najpomembnejša informacija za vse potencialne kupce je, da je ArmaGallant osredotočen izključno na spletno večigralstvo. Nima kampanje za enega igralca, razen možnosti vadbe proti umetni inteligenci. Podpira spletne dvoboje 1na1 in timske bitke 2na2, za kar je seveda obvezna naročnina na storitev PlayStation Plus. Igra ne ponuja lokalnega večigralstva na enem zaslonu. Ker gre za izključno večigralski naslov, podatkov o dolžini igranja na spletnih straneh, kot je HowLongToBeat, ni mogoče najti v klasični obliki. Vse je odvisno od tega, koliko časa boste preživeli v spletnih dvobojih. Namestitev na disk konzole PlayStation 4 zahteva le nekaj gigabajtov prostora, kar je danes prava redkost.

Prazne dvorane usode

Grafično je ArmaGallant precej preprost. Stil je barvit in risankast, a modeli enot in teksture okolice delujejo zastarelo, bolj primerno za mobilne naprave kot za PlayStation 4. Kljub temu igra na osnovni konzoli PS4 teče večinoma gladko, le občasno se prikažejo manjši padci sličic na sekundo, ko je na zaslonu gneča. Zvok in glasba sta povprečna in ne bosta ostala v spominu. Največja tehnična pomanjkljivost pa ni povezana z delovanjem igre, temveč z njeno skupnostjo. Že kmalu po izidu leta 2017 so se igralci pritoževali nad dolgim čakanjem na nasprotnike. Danes, mnogo let kasneje, je spletna komponenta praktično mrtva. To pomeni, da boste zelo težko, če sploh, našli soigralce za spletno bitko.

Vrednost v zbirateljstvu, ne v igranju

Zaradi skoraj neobstoječe spletne skupnosti je vrednost ponovnega igranja pri ArmaGallant praktično nična. Igra sicer ponuja sistem napredovanja, kjer z zmagami odklepate in nadgrajujete karte, kar bi lahko bilo motivirajoče. Tudi lov na trofeje je prisoten za tiste najbolj vztrajne. A kaj, ko vse to pade v vodo, če ne morete igrati osrednjega dela igre. Brez aktivne skupnosti je ArmaGallant le lupina nekoč obetavne ideje. Igra je postala bolj digitalni spomenik in zanimiv kos za zbiratelje redkih fizičnih izdaj za PS4 kot pa dejansko igralna izkušnja.

ArmaGallant: Decks of Destiny je žal primer zamujene priložnosti. Zanimiv koncept hibrida med strategijo in kartično igro na konzoli PlayStation 4 uniči ključna pomanjkljivost: pomanjkanje igralcev. Igro danes priporočam le zbirateljem fizičnih iger, ki iščejo redke in nenavadne naslove za svojo polico, ali pa nekomu, ki ima prijatelja z drugo kopijo za občasne zasebne dvoboje. Vsi, ki iščete živahno strateško izkušnjo, jo raje preskočite. Ker gre za tako specifičen in tvegan nakup, je pametno izkoristiti možnost izposoje v Konzolku. Tako lahko sami preverite, ali vam uspe najti kakšno bitko, preden se odločite za nakup. Če pa imate doma starejše igre, ki jih ne potrebujete več, jih lahko prinesete v menjavo in si tako občutno znižate strošek nakupa te ali katere koli druge, morda bolj poseljene igre.