Dollhouse (PS4) cene

Občutek, da vas nekdo opazuje, je eden najbolj prvinskih strahov. Dollhouse ta strah vzame za svojega in ga zavije v čudovito črnobelo estetiko filma noir iz petdesetih let. Ideja je fantastična in takoj pritegne. Zato gre posebna zahvala ekipi Konzolka, ki mi je omogočila, da sem se na lastni koži prepričal, kako se ta obetavna zamisel obnese v praksi na konzoli PlayStation 4. Žal pa se za stilsko dovršeno fasado skriva precej razpadajoča hiša.

Skrivnost v labirintu spominov

Dollhouse je psihološka grozljivka, ki jo igramo iz prvoosebne perspektive. V vlogi detektivke Marie, ki trpi za amnezijo, poskušamo sestaviti drobce njene preteklosti in ugotoviti, kaj se je zgodilo z njeno hčerko. Zgodba se odvija v temačnem, sanjskem svetu, ki spominja na hollywoodsko filmsko prizorišče. Razvijalec Creazn Studio in založnik Soedesco sta si zamislila igro, ki bi spominjala na dela, kot sta Layers of Fear ali Amnesia, kjer je poudarek na pripovedi in občutku nemoči. Osnovna naloga je preprosta: zbirati morate filmske trakove, ki predstavljajo spomine, in se pri tem izogibati srhljivim lutkam, ki oživijo, ko jih ne gledate. Koncept je resnično obetaven in na papirju deluje kot recept za edinstveno grozljivo izkušnjo.

Pogled skozi oči pošasti

Jedro igranja se vrti okoli plazenja po proceduralno generiranih labirintih. To pomeni, da je vsak prehod skozi igro nekoliko drugačen, a v praksi se okolja hitro začnejo ponavljati. Glavna mehanika, ki igro loči od drugih, je zmožnost fokusa. Ta vam omogoča, da za kratek čas vidite svet skozi oči bitja, ki vas lovi. To je izjemno uporabno za iskanje ključnih predmetov ali načrtovanje poti za pobeg. Vendar pa predolga uporaba te sposobnosti razkrije vašo lokacijo. Poleg tega imate na voljo bliskavico, s katero lahko za trenutek ošinete sovražne lutke. Te lutke, ki spominjajo na zloglasne Jokajoče angele iz serije Doctor Who, so sprva resnično strašljive. Ko se obrnete in za seboj zagledate lutko, zamrznjeno sredi giba, vas spreleti srh. A ta strah se prepogosto umakne frustraciji zaradi nerodnih kontrol in ponavljajočih se nalog. Upravljanje lika na konzoli PlayStation 4 je okorno, premikanje kamere pa nenatančno, kar otežuje navigacijo po že tako zmedenih hodnikih.

Praktične podrobnosti

Če se osredotočite zgolj na glavno zgodbo, boste za Dollhouse porabili približno pet do šest ur, kot kažejo izkušnje igralcev na spletu. Za tiste, ki bi radi odkrili vse skrivnosti, se ta čas podaljša na dobrih deset ur. Igra ponuja tudi spletni večigralski način za do osem igralcev, kjer vsak igralec dobi svojo tarčo, ki jo mora eliminirati, medtem ko ga lovi nekdo drug. Za spletno igranje na konzoli PlayStation 4 potrebujete aktivno naročnino na storitev PlayStation Plus. Žal je večigralska komponenta že kmalu po izidu samevala in danes je praktično nemogoče najti soigralce. Igra ima tudi več težavnostnih stopenj, vključno z načinom Voyeur, kjer vas sovražniki ne morejo poškodovati, kar vam omogoča, da se osredotočite zgolj na zgodbo.

Tehnična nočna mora

Največja hiba igre Dollhouse je njeno tehnično stanje na konzoli PlayStation 4. Čeprav je črnobela film noir estetika vizualno privlačna in polna potenciala, izvedba močno šepa. Igra trpi zaradi opaznih padcev sličic na sekundo, dolgih nalagalnih časov, ki uničujejo napetost, in številnih hroščev, kot je zatikanje v okolje. Zvok in glasba sicer dobro gradita temačno atmosfero, a ju pogosto preglasijo tehnične pomanjkljivosti. Zaradi srhljivih prizorov in psihološke napetosti je igra primerna za odrasle igralce, ki jih ne motijo občasni t.i. jump scare trenutki. Vendar pa je frustracija zaradi slabe izvedbe pogosto večja od strahu, ki bi ga igra morala vzbujati.

Vrednost ponovnega obiska

Zaradi proceduralno generiranih map in več različnih koncev ima Dollhouse na papirju solidno vrednost ponovnega igranja. Lovci na trofeje bodo morda našli motivacijo za večkratno preigravanje, da bi odklenili platino na svojem PlayStation 4 profilu. A za večino igralcev bo že en sam prehod skozi igro dovolj. Ponavljajoče se naloge in tehnične težave hitro zmanjšajo željo po vnovičnem vstopu v ta svet. Večigralski način bi lahko podaljšal življenjsko dobo igre, a zaradi pomanjkanja igralcev ta potencial ostaja neizkoriščen.

Sijajna ideja, klavrna izvedba

Dollhouse je primer igre, kjer je bila ambicija večja od zmožnosti izvedbe. Koncept je odličen, umetniški slog je čudovit in nekatere ideje, kot je pogled skozi oči zasledovalca, so inovativne. Žal pa vse to pade v vodo zaradi slabe tehnične optimizacije, nerodnega igranja in ponavljajoče se zasnove na konzoli PlayStation 4. Igro lahko priporočim le najbolj zagrizenim ljubiteljem psiholoških grozljivk, ki so pripravljeni spregledati številne pomanjkljivosti v zameno za edinstveno atmosfero. Vsi ostali, ki cenite spolirano izkušnjo, jo raje preskočite.
Ker gre za tako specifičen in razdvajajoč naslov, je to odličen kandidat za Konzolkovo storitev izposoje. Tako lahko igro preizkusite, ne da bi tvegali polno ceno. Če pa ste jo že preigrali in bi radi svoje stare igre zamenjali za kaj novega, v Konzolku ponujajo odlične pogoje za menjavo. Njihovi strokovnjaki vam bodo znali svetovati tudi kakšno bolj izpiljeno grozljivko.