Duke Nukem Critical Mass (DS) - rabljeno cene

Always bet on Duke. To je bil vedno moto. A kaj, ko Duke včasih stavi na napačnega konja. In Duke Nukem Critical Mass za Nintendo DS je točno to: stavni listek, ki ga raje ne bi unovčili. Igra, ki je izšla leta 2011, je obljubljala vrnitev h koreninam, a je namesto tega postala opozorilna zgodba. Kljub temu sem se, zahvaljujoč Konzolku, ki mi je priskrbel testni izvod, podal v to kritično maso problemov, da preverim, ali je res tako slabo, kot pravi sloves. In, oh, fant, je.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se poglobim v to zmešnjavo, je pomembno pojasniti, kaj pomeni, da je igra rabljena. V Konzolku to ni zgolj škatlica, ki jo je nekdo prinesel nazaj. Vsaka rabljena igra, vključno s to kartico za DS, gre skozi temeljit preizkus. Naši strokovnjaki preverijo, ali vse deluje, kot mora, od zagona do zadnjega šefa. Najboljši del pa je garancija. Medtem ko imajo nove igre enoletno garancijo, vam Konzolko na rabljene igre ponudi kar dve leti garancije. To je dvakrat daljša varnost za nižjo ceno. Edina razlika med novo in rabljeno igro je, da manjka originalna folija; vsebina na kartici je identična in brez podatkov prejšnjega lastnika. Nakup rabljene igre je pametna odločitev, saj prihranite denar, dobite daljšo zaščito in podpirate sistem menjave, ki omogoča, da vaše stare igre postanejo popust za nove. Tudi cene najema so za rabljene igre nižje, kar je idealno za naslove, o katerih niste prepričani.

Vojvoda v žepni izdaji

Duke Nukem Critical Mass je akcijska platformska strelska igra, ki poskuša obuditi duh starejših 2D Duke iger, kot je bil Duke Nukem: Manhattan Project. Zgodba je klasično absurdna: Duke potuje v prihodnost, da bi rešil specialno enoto, a ugotovi, da so Zemljo znova zasedli vesoljci pod vodstvom njegovega starega sovražnika Protona. Igro je razvil Frontline Studios, izdal pa jo je Apogee Software, kar bi moralo biti zagotovilo za kakovost. Vendar se zdi, da je nekaj šlo kritično narobe. Igra je v osnovi 2.5D stranski drsnik, kjer tečete, skačete in streljate na vse, kar se premika. Občasno se igranje spremeni v streljanje iz tretje osebe med boji s šefi ali celo v vertikalno leteče sekvence z jetpackom.

Ko kontrole odpovejo

Na papirju se sliši zabavno, v praksi pa je izkušnja frustrirajoča. Glavni krivec so kontrole. Duke se premika okorno in togo, kot da bi se prebijal skozi blato. Skakanje je nenatančno, kar je v platformskih odsekih smrtna obsodba. Streljanje, ki bi moralo biti srce igre, je prav tako pomanjkljivo. Kamera je nameščena preblizu Duka, zato pogosto ne vidite sovražnikov, dokler vas že ne obstreljujejo izven zaslona. Zadrževanje ramenskega gumba sicer nekoliko premakne kamero, a je to nerodna rešitev za temeljno napako v oblikovanju. Igra poskuša popestriti dogajanje z različnimi tipi igranja, kot so snajperski odseki, a tudi ti trpijo zaradi preobčutljivih kontrol. Vse skupaj deluje kot skupek polovično izvedenih idej, ki se nikoli zares ne sestavijo v celoto.

Praktične podrobnosti za mazohiste

Če vas vse to še ni odvrnilo, potem je tu nekaj tehničnih podatkov. Glavna zgodba vam bo vzela približno štiri do pet ur, kot kažejo podatki igralcev na spletu. Gre za izključno enoigralsko izkušnjo; igra sicer omenja lokalni coop način, a zahteva dve ločeni kartici, kar je bilo že ob izidu praktično nemogoče najti. Ker gre za igro na kartici za Nintendo DS, ni nobenih skrbi glede velikosti prenosa ali popravkov prvega dne. Vstavite kartico in trpljenje se lahko začne. Težavnostnih nastavitev je več, a nobena ne more popraviti frustracij, ki izvirajo iz slabih kontrol in oblikovalskih odločitev.

Tehnična katastrofa na dveh zaslonih

Critical Mass je grd. Grafika je kockasta, teksture so zamegljene, ozadja pa so pikselska in pusta. Včasih je tako temno, da je težko ločiti sovražnike od okolice. Zgornji zaslon konzole Nintendo DS večinoma kaže neuporaben pogled iz prve osebe, medtem ko se vsa akcija odvija na spodnjem. Zvok je prav tako pozabljiv, z generično rock glasbo in ponavljajočimi se zvočnimi učinki. Edina svetla točka je glas Jona St. Johna, ki ponovno posodi glas Duku, a tudi on ne more rešiti igre. Njegove slavne enovrstičnice se hitro začnejo ponavljati in izgubijo svoj čar. Igra je polna tehničnih težav, vključno z opaznimi padci sličic na sekundo, ko je na zaslonu preveč akcije.

Vrednost ponovnega trpljenja

Po približno štirih urah boste videli vse, kar igra ponuja. Razlogov za ponovno igranje praktično ni. Obstajajo sicer skriti predmeti in dekleta za reševanje, a nagrade za to so nepomembne. Ker gre za Nintendo DS igro, ni sistema trofej ali dosežkov, ki bi vas motivirali za iskanje vseh skrivnosti. Ko enkrat končate to kratko in bolečo kampanjo, ni nobene prave spodbude, da bi se še kdaj vrnili. Igra je bila mišljena kot prvi del trilogije, a sta bila nadaljevanja na srečo odpovedana.

Ta igra je definicija slabe naložbe. Preskočijo naj jo vsi, ki iščejo dobro akcijsko igro, ljubitelji Duka, ki cenijo njegovo zapuščino, in na splošno vsi, ki cenijo svoj čas. Edini, ki bi morda našli kanček vrednosti v Critical Mass, so zbiratelji kuriozitet in najslabših iger vseh časov. A tudi zanje imam boljši predlog. Namesto da igro kupite, si jo izposodite v Konzolku. Tako lahko na lastne oči vidite to katastrofo za minimalen strošek. Če pa ste jo po nesreči že kupili, ne skrbite. V Konzolku imamo odličen sistem menjave iger, kjer lahko tudi tole zamenjate za nekaj, kar je dejansko vredno igranja. Naši prodajalci, ki so tudi sami navdušeni igralci, vam bodo znali svetovati kaj boljšega.