EAT Lead The Return of Matt Hazard (XBOX 360) - rabljeno cene

Obstaja neka posebna kategorija iger, ki so kot časovna kapsula. Eat Lead: The Return of Matt Hazard je natanko to. Spomnim se, kako sem pred leti na spletu zasledil napovednike, ki so se norčevali iz celotne industrije, in komaj čakal, da vidim končni izdelek. Ta pozabljeni biser sem pred kratkim izbrskal na policah v Konzolku in ga z nostalgijo vstavil v svoj zvesti Xbox 360. Igra je parodija, ki se zaveda same sebe, in hkrati strelska igra, ki pooseblja vse, iz česar se norčuje. In prav v tem je njen čar.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Ker gre za igro iz obdobja konzole Xbox 360, je danes na voljo kot rabljen izdelek. Nakup rabljene igre v Konzolku pa je precej drugačna izkušnja od nakupa na bolšjem trgu. Vsaka igra gre skozi strog postopek preverjanja, kjer ekipa poskrbi, da plošček deluje in se nalaga, kot mora. Največja prednost je podaljšana dvoletna garancija, ki jo prejmete z rabljeno igro. To je celo leto več, kot velja garancija za nove igre, kar vam daje izjemno varnost pri nakupu. Cena je seveda bistveno nižja od novih naslovov, kar omogoča, da preizkusite več iger za manj denarja. Tudi če si igro samo izposodite, je cena najema za rabljene igre nižja. Pomembno je poudariti, da na ploščku ni nobenih shranjenih pozicij prejšnjih lastnikov. Igra je povsem čista in pripravljena na vašo pustolovščino. Edina razlika je, da ni več ovita v originalno folijo, a igralna izkušnja je identična novi. Ko igro zaključite, jo lahko prinesete nazaj in zamenjate za katero drugo, s čimer ohranjate vrednost in podpirate pameten način igranja.

Pozdravljen nazaj, pozabljeni junak

Eat Lead je akcijska strelska igra iz tretje osebe. Njena osrednja ideja je genialna v svoji preprostosti: Matt Hazard, nekoč legendarni junak videoiger iz 80. in 90. let, dobi priložnost za vrnitev v novi, sodobni igri. A hitro ugotovi, da ga želi novi lastnik založniške hiše, zlobni Wally Wellesley, za vedno izbrisati tako, da ga ubije znotraj same igre. Matt se mora zato prebiti skozi horde sovražnikov, ki so parodija na vse mogoče klišeje iz videoiger, od ruskih vojakov in vesoljskih marincev do zombijev in kavbojev. Predstavljajte si mešanico med strelskimi mehanikami igre Gears of War in samoironičnim humorjem junaka, kot je Duke Nukem, le da se Matt Hazard zaveda, da je v videoigri.

Streljanje s šalami

V svojem jedru je Eat Lead povsem klasična strelska igra s sistemom skrivanja za ovirami. Kontrole so preproste in odzivne, čeprav ne prinašajo nobenih inovacij. Tečete od zaklona do zaklona, streljate na sovražnike in se premikate naprej. Kar igro loči od povprečja, je njen humor. Matt nenehno komentira dogajanje, se pritožuje nad dolgočasnimi nalogami, klišejskimi šefi in nelogičnostjo sveta videoiger. Eden najbolj smešnih trenutkov je, ko se znajdete v kratkem hodniku, ki je videti kot iz igre Wolfenstein 3D, vključno z 2D sovražniki, ki se premikajo postrani. Žal so takšni trenutki redkejši, kot bi si želeli. Večino časa se boste borili proti generičnim sovražnikom v precej monotonih okoljih. Glavni negativec Wally občasno vdre v igro in spremeni pravila, na primer vam odvzame orožje ali pa na vas pošlje absurdno močnega nasprotnika, kar sicer popestri dogajanje, a hkrati pokaže na največjo težavo igre: igralni mehanizmi so preprosto preveč povprečni.

Praktične podrobnosti

Eat Lead je izključno enoigralska izkušnja, zato ne pričakujte večigralskih načinov ali sodelovalnega igranja. Celotna kampanja vam bo vzela približno sedem ur, kar je ravno prav za sproščen vikend. Na voljo so tri težavnostne stopnje, tako da si lahko izkušnjo prilagodite svojim sposobnostim. Ker gre za starejšo igro za Xbox 360, ne potrebujete spletne naročnine za igranje in ni velikih posodobitev, ki bi jih morali prenašati pred začetkom. Vse je na ploščku, pripravljeno za takojšnjo akcijo.

Zastarelo, a s srcem

Grafično je igra uporabljala takrat popularen pogon Unreal Engine 3. Danes so teksture in okolja videti precej zastarelo in pusto, a to je delno tudi namen parodije na generične streljačine tistega časa. Kjer pa igra zares zasije, je zvočna podlaga. Glavnemu junaku Mattu Hazardu je glas posodil Will Arnett, njegovemu zlobnemu nasprotniku pa Neil Patrick Harris. Njuna komična dinamika in odlična glasovna igra sta absolutni vrhunec izkušnje in glavni razlog, da boste vztrajali do konca. Glasba se prav tako norčuje iz različnih žanrov in odlično dopolnjuje dogajanje. Med igranjem nisem naletel na večje hrošče, čeprav so nekatere spletne ocene iz časa izida omenjale občasne težave s številom sličic na sekundo.

Enkratna pustolovščina

Po približno sedmih urah se zgodba zaključi in razen ponovnega igranja na višji težavnostni stopnji Eat Lead ne ponuja veliko razlogov za vrnitev. Nima dodatnih načinov, kot je New Game+, ali skritih predmetov, ki bi vabili k raziskovanju. Ko enkrat doživite vse šale in premagate vse šefe, ste videli praktično vse. Lov na dosežke (achievements) je edini pravi razlog za ponovno preigravanje, a tudi ti so večinoma vezani na napredovanje skozi zgodbo. To je igra, ki jo odigrate enkrat, se ob njej nasmejite in jo nato pospravite na polico.

Eat Lead: The Return of Matt Hazard je primer igre, kjer je ideja boljša od izvedbe. Humor je fantastičen in bo navdušil vse, ki so odraščali z igrami in poznajo njihove klišeje. A žal so igralni mehanizmi preveč povprečni, da bi igro lahko priporočil vsem. Če iščete globoko in spolirano strelsko izkušnjo, jo raje preskočite. Če pa si želite lahkotne zabave za en vikend in se želite pošteno nasmejati na račun industrije videoiger, potem je to pravi naslov za vas. Ker gre za tako specifičen in kratek naslov, vam v Konzolku svetujem, da si igro najprej izposodite. Tako boste z minimalnim stroškom preverili, ali je njen humor po vašem okusu. Če pa se odločite za nakup, ne pozabite, da lahko igro po koncu zamenjate za dobropis pri naslednjem nakupu in tako nadaljujete svojo igričarsko pot.