EyeToy Chat (PS2) - rabljeno cene

Telefonski klic iz preteklosti

Se spomnite časov pred pametnimi telefoni, pred Discordom in celo pred Skypom? Ko je bil internet še divji zahod, poln klicnih povezav in nerodnih programov za klepetanje? Verjetno si ne bi mislili, da je v tistih časih nekdo poskušal vašo televizijo in PlayStation 2 spremeniti v video telefon. Pa so! Iz Konzolkotovega bogatega arhiva so mi na mizo prinesli prav ta kos zgodovine, EyeToy: Chat, in preizkusil sem ga na dobri stari dvojki, da vidim, kako je izgledala prihodnost daljnega leta 2005.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Ker gre za naslov iz preteklosti, je seveda rabljen. A pri Konzolku to pomeni nekaj povsem drugega kot nakup na bolšjem sejmu. Vsaka rabljena igra, pa naj bo stara petnajst dni ali petnajst let, gre skozi strog postopek preverjanja. Ekipa preveri, ali disk deluje brezhibno in ali so vse funkcije dostopne. Najboljši del pa je garancija. Medtem ko imajo nove igre enoletno garancijo, Konzolko na vse rabljene izdelke ponudi kar dve leti garancije. To pomeni večjo varnost za nižjo ceno. Cenovno so rabljene igre bistveno ugodnejše, kar omogoča lažji dostop do premijskih naslovov. Na disku ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjih lastnikov; izkušnja je enaka, kot če bi odprli novo igro, le da ni več ovita v folijo. Ko končate z igranjem, pa lahko igro, ne glede na to, ali ste jo kupili novo ali rabljeno, prinesete nazaj v menjavo in si znižate ceno naslednjega nakupa.

Kaj za vraga je EyeToy: Chat?

To pravzaprav ni igra, temveč komunikacijska programska oprema. EyeToy: Chat je bil poskus podjetja Sony, da bi PlayStation 2 spremenil v napravo za video klice. Spada v kategorijo simulacijskih programov, saj simulira izkušnjo video telefonije. Predstavljajte si ga kot praprednika aplikacij FaceTime ali WhatsApp, a na konzoli, ki je bila primarno namenjena igranju iger. Za delovanje je potreboval posebno EyeToy kamero, ki je zajemala sliko in zvok, ter omrežni adapter za povezavo s spletom. Razvil ga je Sonyjev London Studio, znan po eksperimentalnih in inovativnih projektih za PlayStation. EyeToy: Chat je programska oprema za PlayStation 2, ki je konzolo spremenila v video telefon, kar je bilo za tisti čas revolucionarno.

Kako je potekal klepet v letu 2005?

Uporaba je bila v teoriji preprosta, v praksi pa precej bolj zapletena. Po zagonu diska in priklopu vse potrebne opreme EyeToy kamere v USB vhod in omrežnega adapterja na zadnjo stran konzole vas je pričakal preprost vmesnik. S krmilnikom DualShock 2 ste se premikali po menijih, dodajali prijatelje z vpisom njihovih uporabniških imen in jih nato poklicali. Ko se je klic vzpostavil, se je na vašem televizijskem zaslonu prikazala slika sogovornika. Občutek, ko si prvič na velikem CRT televizorju zagledal prijatelja, ki ti maha iz svoje dnevne sobe, je bil resnično nekaj posebnega. Seveda pa je bila izkušnja polna tehničnih ovir. Nastavitev internetne povezave je bila pogosto nočna mora, kakovost slike pa, milo rečeno, skromna. A za tiste čase je bila to čista znanstvena fantastika.

Tehnične podrobnosti in zahteve

Ker ne gre za igro, EyeToy: Chat nima dolžine kampanje ali načinov za večigralstvo v klasičnem smislu. Omogočal je izključno video klice med dvema uporabnikoma. Ključno je poudariti, da programska oprema danes ni več funkcionalna za svoj prvotni namen. Strežniki, ki so omogočali povezovanje, so bili ugasnjeni že pred mnogimi leti. Za delovanje ste potrebovali PlayStation 2 konzolo, originalno EyeToy kamero, PlayStation 2 omrežni adapter (Network Adaptor) in širokopasovno internetno povezavo. Brez teh komponent programa sploh ni bilo mogoče zagnati v spletnem načinu. Danes je torej EyeToy: Chat zgolj zgodovinski artefakt in ga ni mogoče uporabljati za komuniciranje.

Pogled skozi zrnato kamero preteklosti

Z današnjimi standardi je tehnična plat porazna. Ločljivost videa, ki ga je zajemala EyeToy kamera, je bila izjemno nizka (320x240 slikovnih pik), slika pa posledično zelo zrnata in polna šuma, še posebej v slabših svetlobnih pogojih. Tudi hitrost osveževanja je bila nizka, zato so bili gibi pogosto zatikajoči. Kakovost zvoka je močno nihala in je bila odvisna od hitrosti internetne povezave obeh uporabnikov. Uporabniški vmesnik je bil preprost in funkcionalen, a oblikovno zelo zastarel. Kljub vsem tehničnim pomanjkljivostim pa je treba priznati, da je bila tehnologija za tisti čas impresivna in je pokazala smer, v katero se bodo razvijale spletne storitve na konzolah.

Vrednost za zbiratelje in nostalgike

Kakšna je torej vrednost te programske opreme danes? Za povprečnega igralca praktično nična. Ker strežniki ne delujejo, je njena osnovna funkcija izgubljena. Vendar pa ima EyeToy: Chat ogromno vrednost kot zbirateljski predmet in tehnološki spomenik. Je opomin na čas, ko so razvijalci pogumno eksperimentirali in premikali meje mogočega na igralnih konzolah. Za nekoga, ki zbira igre za PlayStation 2 ali ga zanima zgodovina spletnega igranja, je to nepogrešljiv del zbirke. Predstavlja poglavje v evoluciji, ki je vodilo do današnjih kompleksnih spletnih ekosistemov, kot sta PlayStation Network in Xbox Live. Je odličen povod za pogovor o tem, kako daleč smo prišli v zadnjih dveh desetletjih.

Zaključna misel

EyeToy: Chat je fascinanten, a danes žal povsem neuporaben kos programske opreme. Je kot star avtomobil v muzeju občudujemo ga zaradi njegove zgodovinske vloge in drznosti, a se z njim ne bi peljali v službo. Priporočam ga izključno zbirateljem, tehnološkim navdušencem in vsem, ki želite imeti na polici otipljiv dokaz o enem izmed prvih korakov v svet spletne komunikacije na konzolah. Za vse ostale pa bo to le prazen disk.

Če vas zanimajo takšni redki in nenavadni kosi igričarske zgodovine, je Konzolko pravi naslov. Njihova trgovina v ljubljanskem BTCju je prava zakladnica, kjer boste našli tako najnovejše hite kot pozabljene retro bisere. Strokovno osebje vam bo z veseljem pojasnilo kontekst in zgodovino vsakega izdelka. Poleg tega pa lahko svoje stare igre, ki jih ne igrate več, prinesete v menjavo in si tako znižate ceno nakupa kakšne nove igre ali pa prav takšnega zbirateljskega artefakta.