Fantasia (SEGA MEGA DRIVE) - rabljeno cene

Včasih se v zgodovini iger pojavi naslov, ki je ob izidu veljal za razočaranje, a ga danes gledamo z drugačnimi, bolj nostalgičnimi očmi. Fantasia za konzolo Sega Mega Drive je natanko tak primer. Ko sem kartico vstavil v svojo konzolo, sem se pripravil na najhujše, saj sem o igri slišal marsikaj. Hvala gre trgovini Konzolko, kjer imajo na zalogi tudi takšne retro bisere in mi je omogočila, da preverim, ali je ugled te igre upravičen. Preizkusil sem jo na originalni strojni opremi, torej na klasični konzoli Sega Mega Drive, da bi doživel avtentično izkušnjo iz leta 1991.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Nakup retro igre, kot je Fantasia, je pogosto povezan s tveganjem. Pri Konzolku pa je zgodba drugačna. Vsaka rabljena igra, ne glede na njeno starost, je podrobno preverjena in deluje, kot mora. Še več, za rabljene igre ponujajo kar dvoletno garancijo, kar je celo leto več kot pri nakupu nove igre. To nudi izjemno varnost, še posebej pri starejših naslovih za konzole, kot je Sega Mega Drive. Cenovno so rabljene igre bistveno ugodnejše, kar omogoča, da si zgradite lepo zbirko klasik brez velikih stroškov. Pomembno je poudariti, da na kartici ni nobenih shranjenih pozicij prejšnjih lastnikov; igro začnete povsem na novo. Edina razlika je, da igra ni v originalni foliji, sama kartica in škatla pa sta ohranjeni v odličnem stanju. Sistem menjave staro za novo velja tudi tukaj. Ko se igre naveličate, jo lahko prinesete nazaj in zamenjate za katero drugo, s čimer ohranjate vrednost svoje naložbe in pametno financirate svoj hobi.

Čarovnikov vajenec v 16bitni preobleki

Fantasia je platformska igra, ki je izšla leta 1991 in jo je razvilo podjetje Infogrames, izdala pa Sega. Igra je ohlapno zasnovana na istoimenskem Disneyjevem animiranem filmu iz leta 1940. Igralec prevzame vlogo Mikija Miške kot čarovnikovega vajenca, ki mora v sanjah zbrati izgubljene glasbene note, da bo orkester lahko znova zaigral. Igra je bila zamišljena kot duhovni naslednik izjemno uspešne igre Castle of Illusion, a je ubrala svojo, precej bolj trnovo pot. Medtem ko sta Castle of Illusion in kasnejši Aladdin postala legendi platforme Sega Mega Drive, Fantasia velja za črno ovco Disneyjevih iger tistega obdobja.

Neroden ples skozi sanjske pokrajine

Igranje je na prvi pogled preprosto. Miki skače, se izogiba sovražnikom in občasno uporabi čarobne uroke. Žal pa se že po nekaj trenutkih pokaže največja težava igre: upravljanje. Miki je okoren, odziva se z rahlo zakasnitvijo, skoki pa so nepredvidljivi in pogosto vodijo v frustrirajoče padce. Sovražnike je mogoče premagati s skokom nanje, a za to je treba v zraku pritisniti smerno tipko navzdol, kar je precej nenavadna mehanika. Poleg tega je večino sovražnikov treba zadeti dvakrat. Ker so stopnje preplavljene z njimi, postane premagovanje vseh misija nemogoče in igralec se raje zateče k izogibanju. Stopnje so razdeljene v štiri svetove, ki temeljijo na elementih iz filma: voda, zemlja, zrak in ogenj. A namesto občutka čarobnosti pogosto prevlada občutek jeze zaradi slabo postavljenih platform in nepoštenih trkov s sovražniki.

Praktične podrobnosti

Fantasia je izključno enoigralska izkušnja. Glede na spletno stran, ki beleži čase igranja, boste za prehod glavne zgodbe potrebovali približno dve uri in pol, za popolno odkritje vseh skrivnosti pa okoli tri ure in pol. Seveda se ta čas lahko močno podaljša zaradi izjemno visoke težavnosti in okornih kontrol. Igra ponuja tri težavnostne stopnje, a že na najlažji predstavlja precejšen izziv. Ker gre za igro s konzole Sega Mega Drive, seveda ne potrebujete spletne povezave ali dodatnih naročnin. Vse je na kartici, pripravljeno za takojšnje igranje, brez prenosov ali posodobitev.

Ko klasika sreča zvočni čip

Grafično je igra za svoje čase videti presenetljivo dobro. Miki in ostali liki so lepo animirani, ozadja pa so barvita in se trudijo ujeti duh filmske predloge. A žal se tu pohvale končajo. Glasbena podlaga, ki bi morala biti vrhunec igre, je eno največjih razočaranj. Poskusi priredbe mogočnih klasičnih skladb, kot sta Ples ur ali Noč na Golem brdu, na zvočnem čipu konzole Sega Mega Drive zvenijo ceneno in piskajoče. Zvok je pogosto opisan kot eden najslabših elementov igre. Med igranjem sem naletel na kar nekaj tehničnih težav, predvsem v obliki slabega zaznavanja trkov, kjer se zdi, da te sovražnik zadene, čeprav se ga nisi dotaknil. Igra je polna frustrirajočih trenutkov, ki so posledica hitenja z razvojem, da bi ujeli praznično sezono.

Vrednost ponovnega igranja

Glede na izjemno težavnost in frustrirajočo naravo igranja je ponovno preigravanje nekaj, za kar se bodo odločili le najbolj vztrajni. Igra ima le štiri stopnje, a vsaka od njih je polna pasti, ki zahtevajo skoraj popolno izvedbo. Ko igro enkrat končate, vas pričaka eno najbolj klavrnih zaključkov v zgodovini iger: slika Mikija, ki se rokuje z dirigentom, nato pa se igra preprosto konča. Brez odjavne špice, brez glasbe, brez občutka zadoščenja. Zaradi tega je motivacija za ponovno igranje praktično nična, razen če ste lovec na osebne rekorde ali pa preprosto uživate v bolečini.

Za zbiratelje in mazohiste

Fantasia za Sega Mega Drive je zgodovinski artefakt. Je opomin, kako lahko odlična licenca v kombinaciji s hitenjem in slabim dizajnom pripelje do katastrofe. Igra je okorna, nepoštena in na trenutke preprosto ni zabavna. Kljub temu ima določen čar za retro zbiratelje in tiste, ki želijo na lastni koži izkusiti eno najbolj razvpitih Disneyjevih iger. Vsekakor pa to ni igra za otroke ali neučakane igralce. Če iščete kvalitetno Disneyjevo platformsko igro iz tistega obdobja, raje posezite po Castle of Illusion ali Aladdin. Če pa vas zanima ta nenavaden del igričarske zgodovine, ga lahko najdete v Konzolku, največji gaming trgovini v Sloveniji, ki se ponaša z izjemno zbirko retro iger. Ko jo boste preigrali, pa jo lahko prinesete nazaj in zamenjate za kaj boljšega.