Fighting Force Collection - Limited Run (SWITCH) cene

Kaj so Limited Run videoigre?

Limited Run videoigre so uradno licencirane fizične izdaje naslovov, ki so sicer dostopni zgolj digitalno, ali pa predstavljajo premium različice kultnih iger. Natisnjene so v strogo omejenih nakladah in se po razprodaji ne proizvajajo več, zato so izjemno priljubljene in iskane med zbiratelji ter dolgoročno odlično ohranjajo svojo vrednost. Igre so uvožene iz ZDA in spadajo v regijo NTSC, zaradi česar imajo embalažo z ovitki izključno v angleškem jeziku. Kljub ameriškemu poreklu je vse te izdaje mogoče zagnati in igrati na sodobnih evropskih napravah popolnoma brezhibno in brez kakršnihkoli modifikacij. Nakup takšne izdaje prinaša veliko prednost trajnega fizičnega lastništva celotne igre. Zgolj pri unovčevanju morebitnih priloženih digitalnih kod za dodatke je za sam prenos včasih treba ustvariti brezplačen ameriški račun, nato pa je igro in vse prenesene vsebine mogoče povsem normalno preigravati na primarnem slovenskem profilu.

Spomin na pozna devetdeseta leta prikliče podobo oglatih likov, nerodne kamere in preprostega veselja ob pretepanju vsega, kar se premika na zaslonu. Točno ta občutek obudi Fighting Force Collection, zbirka, ki jo je bilo v veselje preizkusiti za Konzolko. Na Nintendu Switch se ta kapsula časa predstavi kot opomnik, kako daleč so prišle igre, a hkrati, kako malo je včasih potrebno za dobro zabavo. Zbirka je kot stari, malce pozabljeni CD, ki ga najdete na dnu predala in vas takoj vrne v mladost.

Fighting Force Collection je zbirka dveh pretepaških iger iz zlate dobe prvega PlayStationa. V paketu dobite originalni Fighting Force iz leta 1997 in njegovo nadaljevanje, Fighting Force 2, iz leta 1999. Prva igra je klasična tridimenzionalna pretepačina, ki jo je razvil studio Core Design, takrat najbolj znan po seriji Tomb Raider. Predstavljajte si klasike, kot sta Streets of Rage ali Final Fight, a preseljene v 3D okolje. Druga igra pa je ubrala povsem drugačno pot. Kaj je torej Fighting Force Collection? Je nostalgično potovanje v čas, ko so razvijalci eksperimentirali s tretjo dimenzijo, z vsemi čari in težavami, ki so jih ti poskusi prinesli.

Dva obraza ulice

Jedro zbirke sta dve zelo različni izkušnji. Prvi Fighting Force je biser lokalnega večigralstva. Do štirje igralci lahko hkrati prevzamejo vloge štirih junakov in sejejo kaos po mestnih ulicah. Občutek, ko s prijateljem poberete avtomobilsko gumo ali kar celo parkirno uro in z njo udrihate po sovražnikih, je še danes zabaven. Vsak od štirih likov ponuja malce drugačen slog igranja, od počasnega in močnega Bena do hitre in gibčne Alane. Igra ponuja celo nekaj razvejanih poti, kar je bilo za tisti čas precej napredno.

Nato pa je tu Fighting Force 2. Ta igra je opustila večigralski način in se osredotočila na samostojno izkušnjo s Hawkom Mansonom v glavni vlogi. Namesto preprostega pretepanja od točke A do B ponuja bolj raziskovalno usmerjeno igranje z elementi streljanja in celo skrivanja. Sprememba je bila drzna, a med igralci manj priljubljena. Igra deluje počasneje in bolj okorno, kot da bi poskušala posnemati takrat popularne igre, kot sta Metal Gear Solid ali Syphon Filter, a ji pri tem spodleti.

Nostalgični paket v praksi

Zbirka ponuja približno osem do deset ur igranja, če se osredotočite zgolj na glavno zgodbo obeh iger. Prvi del boste končali v dobrih treh urah, medtem ko je drugi nekoliko daljši in zahteva okoli sedem ur. Največji adut prve igre je lokalni sodelovalni način za do štiri igralce, ki ne zahteva spletne naročnine. Drugi del je izključno enoigralski. Ta izdaja na Switchu prinaša nekaj modernih izboljšav, kot so shranjevanje kadarkoli, možnost previjanja časa nazaj in različni vizualni filtri, ki posnemajo stare CRT televizorje. To močno olajša nekatere bolj frustrirajoče dele, ki so posledica zastarelega dizajna.

Oglata lepota in tehnične muhe

Grafično sta igri ostali praktično nespremenjeni. To pomeni, da boste gledali v ostre poligone, preproste teksture in animacije, ki so značilne za peto generacijo konzol. Za nekatere bo to čisti retro šarm, za druge pa zgolj zastarela podoba. Na Switchu obe igri tečeta gladko, brez tehničnih težav, kar je pričakovano glede na njuno starost. Zvokovno je prvi del še vedno poskočen s svojim energičnim rock soundtrackom, medtem ko je glasba v drugem delu bolj pozabljiva. Največja tehnična pomanjkljivost ostaja tista iz originalov: kamera. Pogosto se postavi pod nemogoč kot ali pa se zatakne za zid, kar je bilo v tistih časih pogost pojav in danes zahteva nekaj potrpljenja.

Vrednost ponovnega obiska

Kdo se bo danes vračal k tema igrama? Prvi Fighting Force ima zaradi štirih različnih likov in nekaj vejitev v stopnjah solidno vrednost ponovnega igranja, še posebej, če imate prijatelje za lokalno zabavo. Drugi del po končani zgodbi ne ponuja veliko razlogov za vrnitev. Na konzoli Nintendo Switch ni sistema dosežkov, zato motivacija za iskanje vseh skrivnosti temelji zgolj na osebni želji po stoodstotnem zaključku. Glavni razlog za nakup te zbirke sta nostalgija in preprosta, neobremenjena zabava, ki jo ponuja predvsem prva igra.

Fighting Force Collection je zelo specifičen izdelek za točno določeno občinstvo. Če ste odraščali ob PlayStationu in se s prijatelji pretepali skozi ulice v prvem delu, vas bo ta zbirka zadela naravnost v srce. Kdor pa pričakuje moderno igralno izkušnjo, naj se zbirki raje izogne. Okorne kontrole in problematična kamera so del paketa, ki ga mlajši igralci verjetno ne bodo sprejeli z navdušenjem.

Če niste prepričani, ali je ta retro izlet za vas, v Konzolku ponujajo možnost izposoje, da igro preizkusite brez tveganja. Ko pa boste obudili spomine in končali z obema igrama, lahko zbirko prinesete nazaj in jo zamenjate za kaj novega, saj v Konzolku slovijo po odličnih pogojih menjave starih iger. Njihovi strokovnjaki na lokaciji v Ljubljani vam bodo znali svetovati tudi pri izbiri naslednje igre, pa naj bo to moderna uspešnica ali kakšen drug pozabljen biser iz njihove bogate retro zbirke.