Goodbye World (PS5) cene

Včasih se po napornem dnevu usedem pred konzolo in ne iščem stotin ur vsebine. Iščem zgodbo. Nekaj kratkega, osebnega in iskrenega. Točno to sem našel v igri Goodbye World, ki sem jo preizkusil na konzoli PlayStation 5 po priporočilu iz Konzolka. Igra me ni odpeljala v fantazijske svetove, ampak v majhno stanovanje dveh neodvisnih razvijalcev iger, kjer se sanje srečajo s trdo realnostjo. In ta realnost je presenetljivo močna.

Zgodba o ustvarjanju in izgorelosti

Goodbye World je intimna pripovedna pustolovščina, ki spremlja programerko Kanii in grafično oblikovalko Kumade. Prijateljici sta po fakulteti združili moči, da bi ustvarili uspešno neodvisno igro, a ju po dveh letih neuspeha in dela s krajšim delovnim časom za preživetje dohiteva ustvarjalna blokada. Igra je razdeljena na dva dela. Večino časa spremljate njuno življenje v slikovitem slikovnem slogu, polnem podrobnosti, kjer z manjšimi interakcijami spoznavate njun vsakdan, strahove in upe. Drugi del pa je igra v igri, imenovana Blocks, preprosta platformska igra, ki jo Kanii in Kumade razvijata. Ta dvojnost je osrčje celotne izkušnje. Po svoji atmosferi in osredotočenosti na čustva spominja na naslove, kot sta Florence ali To the Moon, le da je tukaj v ospredju tema ustvarjalne strasti in pritiska.

Dve igri v eni

Pripovedni del je počasen in premišljen. Sledite Kanii skozi njene dneve, polne dvomov in anksioznosti. Pogovarjate se s Kumade, delate v službi, ki je ne marate, in se zapirate v svoj svet. V teh trenutkih igra zablesti, saj uspe prikazati občutek izgorelosti na način, ki ga bo prepoznal vsak, ki se je kdaj trudil za svoje sanje. Upravljanje je preprosto, saj večinoma le premikate lik in pritiskate gumb za interakcijo.

Potem je tu še Blocks, retro platformska igra, ki jo igrate na začetku vsakega od trinajstih poglavij. Gre za preprost naslov, kjer s postavljanjem in uničevanjem kock rešujete uganke ter se prebijate do konca stopnje. Sprva je igra preprosta, a postaja vse težja, kar odraža naraščajoč pritisk v zgodbi. Upravljanje je namensko okorno, saj posnema stare prenosne konzole, kjer se je skakalo s pritiskom smeri navzgor na krmilni ploščici namesto z namenskim gumbom. To je lahko za nekatere igralce moteče, a hkrati poudarja občutek frustracije, ki ga doživlja glavna junakinja.

Kratko, a sladko?

Goodbye World je izjemno kratka izkušnja. Za prehod glavne zgodbe boste potrebovali le okoli dve uri, kar potrjujejo tudi podatki s spletnih strani, ki beležijo čase igranja. Igra je zasnovana kot enovečerno doživetje za enega igralca in nima večigralskih načinov. Za igranje ne potrebujete spletne naročnine. Zaradi svoje preproste grafike tudi na disku konzole PlayStation 5 ne zavzame veliko prostora. Dostopnost je solidna, saj težavnost platformske igre ni kaznovalna. Tudi če vam zmanjka življenj v igri Blocks, se glavna zgodba nadaljuje, kar je pametna oblikovalska odločitev.

Piksli in čustva na PlayStation 5

Igra uporablja čudovit slikovni slog, ki spominja na 16bitno dobo, a z veliko več podrobnostmi in sodobnimi tehnikami osvetljave. Na velikem zaslonu in konzoli PlayStation 5 pride ta estetika lepo do izraza, brez kakršnihkoli tehničnih težav ali padcev sličic na sekundo. Glasbena podlaga je melanholična in se odlično zlije z vzdušjem. Igra se dotika zrelih tem, kot so depresija, anksioznost in medosebni odnosi, zato je bolj primerna za odrasle igralce, ki iščejo globljo zgodbo. Kljub risani grafiki to ni lahkotna tema.

Vrednost ponovnega slovesa

Zaradi svoje kratkosti in linearne zgodbe brez različnih koncev igra nima visoke vrednosti ponovnega igranja. Ko jo enkrat končate, ste videli vse, kar ponuja. Lovci na trofeje bodo na sistemu PlayStation 5 našli nekaj izzivov, ki lahko čas igranja podaljšajo za kakšno uro, a večine vsebine boste deležni že ob prvem preigravanju. Glavni razlog za ponoven obisk bi bil zgolj želja po ponovnem doživetju čustvene zgodbe. Igra je zaključena celota in nima napovedanih dodatkov ali sezonskih vsebin.

Za koga je torej to slovo?

Goodbye World je igra, ki jo bom še dolgo nosil v sebi. Je grenkosladka oda ustvarjanju, prijateljstvu in ceni, ki jo včasih plačamo za svoje sanje. Priporočam jo vsem, ki obožujete pripovedne indie igre in ste pripravljeni na čustveno, a kratko potovanje. Vendar pa igra ni za vsakogar. Igralci, ki iščete akcijo, kompleksne mehanike ali več deset ur vsebine, jo preskočite. Tudi njen konec je precej kontroverzen in nekatere pusti z občutkom praznine, kar je vredno vzeti v zakup.

Ker je igra tako kratka, je idealna za izposojo. V Konzolku si jo lahko izposodite in preverite, ali vam njen slog ustreza, preden se odločite za nakup. Če pa jo kupite in hitro zaključite, jo lahko prinesete nazaj in izkoristite odličen sistem menjave staro za novo ter si znižate ceno naslednjega nakupa. Osebje v trgovini vam bo znalo svetovati tudi glede podobnih skritih biserov, če vas ta izkušnja navduši.