Joes Diner - koda v škatlici (SWITCH) cene

Pozor: koda v škatlici

Ta izdaja je koda v škatlici. V embalaži ni kartice ali diska, ampak natisnjena koda, ki jo vnesete v digitalno trgovino svoje konzole in igro prenesete neposredno nanjo. Škatlica je samo embalaža, igra sama je digitalna licenca: enkrat vnesene kode ni mogoče prodati naprej, posoditi ali zamenjati. Ima pa tak nakup praktično prednost. Če pri naročilu v Konzolku izberete dostavo po epošti, kodo prejmete v nekaj minutah, brez čakanja na paket.

Nekatere službe so pač slabše od drugih. Lahko prekladaš škatle v mrzlem skladišču, lahko si ob osmih zjutraj na sestanku, ki bi bil lahko elektronsko sporočilo. Ali pa lahko sprejmeš nočno delo v restavraciji, zgrajeni na starem indijanskem pokopališču. Točno to se mi je zgodilo, ko sem v roke dobil igro Joes Diner za Nintendo Switch, ki so mi jo za preizkus posodili v Konzolku. Pričakoval sem lahkotno simulacijo vodenja restavracije, dobil pa sem trideset nočnih izmen, polnih duhov in umazane posode.

Delo v peklenski kuhinji

Joes Diner je v osnovi grozljivka z elementi simulacije. Predstavljajte si delo čistilca v zakleti ameriški restavraciji sredi ničesar. Vaša naloga je preprosta: vsako noč morate počistiti ostanke hrane, ki so jih pustili gostje. A tu je težava. Restavracija stoji na pokopališču, kjer sta pokopana dva rivalska indijanska poglavarja. Eden od njiju, Nagajivi Ptič, ne more spati v miru in ponoči straši tako, da prižiga različne naprave po lokalu. Drugi poglavar, Mračni Pero, pa sovraži hrup. Če postane preglasno, se razjezi in vas napade, kar pomeni konec igre. Igra me po zasnovi spominja na serijo Five Nights at Freddys, le da se tukaj lahko prosto premikate po prostoru. Razvili so jo pri studiu VISGames, ki je znan po drugih podobnih grozljivkah.

Ponavljajoča se nočna mora

Vsaka noč se začne enako. Pojavite se v prazni restavraciji in na zaslonu vidite, koliko miz je treba še pospraviti. Hodite od mize do mize, poberete en kos smeti naenkrat in ga odnesete v smetnjak v kuhinji. Medtem pa duh Nagajivi Ptič prižiga televizorje, radio, cvre aparate za kavo ali sproži sušilce za roke v stranišču. Vaša naloga je, da čim hitreje najdete vir hrupa in ga ugasnete, preden se napolni merilec hrupa na dnu zaslona. Če vam to ne uspe, sledi kratek in glasen prizor, ki vas vrne na začetni meni. Upravljanje z analogno paličko je precej okorno, lik pa se premika počasi. Včasih je treba stati pod točno določenim kotom, da igra zazna interakcijo s predmetom. Po nekaj nočeh sem se počutil, kot da zares opravljam dolgočasno nočno delo. Humor sem našel le v absurdnosti situacije, ko sredi noči tekaš po restavraciji in ugašaš džuboks, da ne bi razjezil duha.

Podrobnosti nočne izmene

Če se boste lotili vseh tridesetih izmen, boste za to potrebovali približno tri do štiri ure. Igra je izključno enoigralska izkušnja in ne ponuja nobenih spletnih ali lokalnih večigralskih načinov. Za igranje na konzoli Nintendo Switch seveda ne potrebujete spletne naročnine. Igra nima možnosti medplatformnega igranja. Velikost datoteke na konzoli Switch je približno 700 megabajtov, kar je za današnje čase malo. Težavnost se stopnjuje tako, da morate z vsako nočjo pospraviti več krožnikov, duh pa postaja vse bolj aktiven. Kasneje vam na pot nastavlja tudi ovire, kot so vrečke čipsa ali piskajoče gumijaste račke, ki ob dotiku povzročijo hrup. Posebnih nastavitev dostopnosti ni, kar je težava, saj se igra močno zanaša na zvočne signale za iskanje virov hrupa.

Tehnični vidiki strašenja

Grafična podoba na konzoli Nintendo Switch je precej preprosta in spominja na igre iz obdobja konzole Wii U, od koder je bila tudi prenesena. Osvetlitev sicer ustvari nekaj atmosfere, a teksture so zamegljene in modeli predmetov grobi. Igra teče pri tridesetih sličicah na sekundo, kar je za tako preprosto grafiko sprejemljivo, a ne navdušujoče. Zvok je ključen del igranja, a hkrati vir frustracij. Pogosto je težko ugotoviti, katera naprava povzroča hrup, zato večino časa porabite za brezglavo tekanje po restavraciji. Med preizkušanjem nisem naletel na večje hrošče, a celotna izkušnja deluje tehnično zastarelo. Igra vsebuje nekaj lažjih trenutkov strahu oziroma tako imenovanih jump scare prizorov, zato ni primerna za mlajše otroke. Vsebina ni nasilna, je pa namenjena igralcem, ki jih takšni preprosti strahovi zabavajo.

Vrednost ponovnega obiska

Ko enkrat končate vseh trideset noči, Joes Diner ne ponuja praktično ničesar več. Igralna zanka je vseskozi enaka, zato ni razloga za ponovno igranje. Ni različnih koncev, skritih načinov ali dodatne vsebine, ki bi vas pritegnila nazaj. Na konzoli Nintendo Switch ni sistema dosežkov, zato tudi lovci na trofeje tukaj ne bodo našli motivacije. Gre za kratko in zelo enolično izkušnjo, ki se hitro iztroši. Po koncu se preprosto izpišejo zaključne zasluge in to je vse. Vprašanje je, ali je vredno vztrajati do konca, saj se mehanike po prvih nekaj nočeh ne razvijejo bistveno.

Na koncu dneva, oziroma noči, je Joes Diner igra, ki jo težko priporočim. Ideja je sicer simpatična, a izvedba je dolgočasna in ponavljajoča. Igro naj preskočijo vsi, ki iščejo dobro zgodbo, napeto grozljivko ali poglobljeno igralnost. Morda bi bila zanimiva le tistim, ki uživajo v zelo preprostih in repetitivnih nalogah, ali pa če jo želite igrati v družbi prijateljev in se ob njeni absurdnosti nasmejati. Če niste prepričani, ali je igra za vas, jo lahko v Konzolku najamete in sami preizkusite. Tako se boste izognili razočaranju. Če pa iščete res dobro grozljivko za vaš Switch, vam bo izkušena ekipa v njihovi poslovalnici v ljubljanskem BTCju znala svetovati kaj precej boljšega iz njihove široke ponudbe.