Postal 4 No Regrets (PS5) cene

Postal Dude se je vrnil. Ko sem igro zagnal, sem se v nekaj minutah znašel sredi arizonske puščave, oblečen le v kopalni plašč, saj so mi ukradli avto in prikolico. Ob meni je stal le zvesti pes Champ. Pred nama pa mesto Edensin, polno priložnosti in, kot se je izkazalo, nepopisnega kaosa. Ta uvod odlično povzame bistvo igre, ki sem jo preizkusil na konzoli PlayStation 5 in ki mi jo je v roke dala ekipa iz Konzolka. Pripravite se na potovanje, ki je vse prej kot običajno.

Dobrodošli v Edensinu

Postal 4: No Regerts je prvoosebna strelska igra v odprtem svetu, ki jo je razvil studio Running with Scissors. Igra se ponosno predstavlja kot pravo nadaljevanje kultnega drugega dela in zavrača obstoj katastrofalne trojke. Zgodba je preprosta: kot Postal Dude morate v mestu Edensin preživeti teden, od ponedeljka do petka, in z opravljanjem bizarnih nalog zaslužiti dovolj denarja, da si povrnete imetje. Vsak dan prinaša nove naloge, od dela v zaporu in lovljenja potepuških živali do čiščenja kanalizacije. Igra je v osnovi satiričen pogled na ameriško družbo, poln črnega humorja, ki pa pogosto meji na prostaškost. Če bi jo moral primerjati, bi rekel, da si sposoja kaos odprtega sveta iz serije Grand Theft Auto in ga združuje s poskusom provokativnega humorja, podobnega seriji South Park, a z bistveno manj ostrine in pameti.

Igranje z (ne)obžalovanjem

Osnova igranja je svoboda. Vsako nalogo lahko opravite na več načinov, bodisi mirno ali z uporabo skrajnega nasilja. Arzenal orožij je bizaren in vključuje vse od lopate, s katero lahko sekaš glave, do štiricevne šibrovke, imenovane Fournicator, in celo mačke, ki jo lahko uporabite kot dušilec. Na konzoli PlayStation 5 so razvijalci vključili podporo za kontroler DualSense. Tako lahko z drsom po sledilni ploščici odprete zadrgo na hlačah, medtem ko haptični odziv in prilagodljivi sprožilci poskušajo dati orožjem občutek teže. Žal pa se tu dobre novice o igralni izkušnji končajo. Upravljanje lika je okorno, streljanje pa nima pravega občutka. Sovražniki so neumni, pogosto se zatikajo v okolico ali pa preprosto stojijo in čakajo, da jih odpravite. To spremeni spopade v naporno opravilo namesto v zabaven izziv.

Praktične podrobnosti

Če se osredotočite zgolj na glavno zgodbo, boste za preigravanje potrebovali približno 11 ur. Tisti, ki bi radi odkrili vse skrivnosti in opravili vse stranske naloge, pa boste v Edensinu preživeli dobrih 20 ur. Postal 4 je izključno enoigralska izkušnja, zato ne pričakujte večigralskih načinov. Za igranje ne potrebujete spletne naročnine. Igra na disku vaše konzole PlayStation 5 zasede presenetljivo malo prostora, le okoli 14 GB. Na voljo je kar devet težavnostnih stopenj, a pozor: na najlažjih dveh ne morete osvajati trofej. Igra ponuja tudi nekaj možnosti za prilagajanje, na primer izbiro glasu za glavnega junaka, med katerimi je tudi legendarni Jon St. John, glas Duka Nukema.

Tehnična polomija na PlayStation 5

Kljub temu, da igra teče na peti generaciji Sonyjeve konzole, je tehnična izvedba porazna. Grafična podoba je zastarela in spominja na igre iz obdobja PlayStation 3, polna je preprostih modelov in praznih okolij. Največja težava pa je delovanje. Igra trpi zaradi nenehnih padcev sličic na sekundo, še posebej med spopadi, kar naredi že tako okorno streljanje skoraj neigralno. Mesto je razdeljeno na cone, med katerimi so izjemno dolgi nalagalni časi, kar popolnoma uniči občutek odprtega sveta. Med mojim preigravanjem sem naletel na številne hrošče, od likov, ki so se zatikali v stene, do občasnih sesutij igre. Jasno moram opozoriti, da je vsebina igre izjemno nasilna, vulgarna in polna straniščnega humorja. To je igra, ki je namenjena izključno odraslim igralcem z zelo specifičnim okusom in visoko toleranco do slabega okusa.

Vrednost ponovnega igranja?

Postal 4 ponuja odprt svet, ki kar kliče po raziskovanju in ustvarjanju lastnega kaosa. V teoriji. V praksi je mesto Edensin precej prazno in dolgočasno. Razen glavnih in nekaj stranskih nalog ni veliko razlogov za raziskovanje. Lovci na trofeje bodo na svoj račun prišli s platinasto trofejo, ki pa zahteva precej potrpežljivosti z vsemi tehničnimi težavami. Ko zgodbo končate, lahko sicer nadaljujete z igranjem v odprtem svetu, a dvomim, da si boste tega želeli. Igra preprosto ne ponuja dovolj zanimive vsebine, da bi vas zadržala dlje časa. Morda boste igro zagnali še kdaj, da se za pol ure znesete nad digitalnimi prebivalci, a za kaj več ji zmanjka sape.

Za koga (ni) ta igra?

Postal 4: No Regerts je ena najbolj problematičnih iger, kar sem jih igral v zadnjem času. Komu bi jo priporočil? Morda le najbolj zagrizenim oboževalcem serije, ki so pripravljeni spregledati morje tehničnih pomanjkljivosti v imenu nostalgije. Vsi ostali pa se ji raje izognite. Humor redko zadane, igralne mehanike so surove, delovanje pa je katastrofalno. To je odličen primer igre, za katero bi bilo pametno, da jo najprej preizkusite. V Konzolku ponujajo možnost izposoje iger, kar vam toplo svetujem. Tako se lahko sami prepričate, ali je ta specifična vrsta kaosa za vas, preden zapravite denar. Če pa jo boste kupili, odigrali in ugotovili, da je ne želite nikoli več videti, ne pozabite, da v Konzolku ponujajo tudi menjavo starih iger. Vaš Regert lahko tako postane popust pri nakupu naslednje, upajmo, boljše igre.