Risen (SWITCH) cene

Klasičen evropski RPG s svojo čudaško dušo

Risen je akcijski igrani domišljijski RPG, ki ga je razvil Piranha Bytes, isti studio, ki stoji za serijo Gothic. Gre za pristno eurojank igro s svojimi nepoliranimi mehanikami, občasnimi hrošči in nekoliko okornim bojevanjem, a hkrati ponuja zanimiv svet in edinstveno vzdušje. Igra je prvotno izšla leta 2009, zdaj pa je na voljo tudi na Nintendo Switch, PlayStation 4 in Xbox One kot neposreden prenos brez večjih izboljšav. Namenjena je predvsem ljubiteljem klasičnih zahodnoevropskih RPGjev, ki znajo ceniti starošolski dizajn in odkrivanje sveta brez sodobnih vodilnih oznak. Če pa te frustrira zastarel uporabniški vmesnik, toga animacija in brutalna krivulja težavnosti, potem Risen verjetno ne bo prava izbira zate.

Od brodoloma do nevarnih zavezništev

Igra se začne dramatično ladja, na kateri si stowaway potnik, potone v nevihti, ti pa se zbudiš na obali skrivnostnega tropskega otoka. Hitro ugotoviš, da je otok razdeljen med tri frakcije: bandite, ki se skrivajo pred inkvizicijo, samo inkvizicijo, ki želi obdržati nadzor nad otokom, in skrivnostne magične menihe, ki se zapirajo v samostan. Zgodba te postavi pred izbiro, katero skupino boš podprl, in čeprav se poti kasneje združijo, prva odločitev vpliva na to, kako doživljaš zgodbo v začetnih urah igranja. Velik del igre temelji na raziskovanju, opravljanju nalog in prilagajanju brutalnemu svetu, kjer te lahko že napačen ovinek v džungli stane življenja. Še posebej začetnikom se hitro zgodi, da jih zmotijo premočni sovražniki, kar naredi učenje mehanik še toliko bolj pomembno.

Arhaična, a še vedno šarmantna predstavitev

Ker gre zgolj za prenos stare igre na nove konzole brez večjih grafičnih izboljšav, vizualna podoba deluje zastarelo. Likovni slog je sicer dobro zasnovan otok je poln starodavnih templjev, nevarnih močvirij in prašnih mest, a teksture so meglene, modeli likov kockasti, animacije pa lesene. Zvok je boljša plat igre, saj so ambientalni efekti, kot so šumenje džungle in oddaljeno rjovenje zveri, presenetljivo dobro izvedeni. Glasovna igra pa je mešana nekateri dialogi so prepričljivi, drugi pa precej leseni, kot bi jih igralci brali neposredno iz scenarija. Največji problem ostaja uporabniški vmesnik, ki ni prilagojen igranju na Switchu, še posebej v prenosnem načinu, kjer je navigacija po zemljevidu in menijih precej nerodna.

Dolžina igre in kako se spopasti z njenimi slabostmi

Za glavno zgodbo potrebuješ približno 30 ur, če pa se poglobiš v stranske naloge, raziskovanje in eksperimentiranje z različnimi frakcijami, se lahko igra raztegne tudi do 50 ur. Na žalost je navigacija po otoku precej nerodna, saj zemljevid ni posebej uporaben, vodiči pa praktično ne obstajajo. Igra tudi ne ponuja sodobnih ugodnosti, kot so hitra potovanja ali podrobni dnevniki nalog, zato se hitro zgodi, da tavaš naokoli, ne da bi vedel, kam moraš iti. Večigralskega načina ni, a ker je igra močno osredotočena na zgodbo in svetovno gradnjo, to niti ni pričakovano. Ker gre za neposreden prenos igre brez dodanih izboljšav, se v določenih trenutkih čuti pomanjkanje optimizacije občasno naletiš na manjše tehnične težave, kot so zatikanje ob shranjevanju ali nenavadne fizikalne napake.

Primerjava z Gothic in drugimi podobnimi RPGji

Risen je v marsičem duhovni naslednik serije Gothic občutek sveta, nelinearnost, težaven začetek in poudarek na frakcijah so vsi elementi, ki jih studio Piranha Bytes tradicionalno uporablja. Čeprav ima Risen boljšo mehaniko bojevanja kot Gothic 1 in 2, še vedno ni tako izpopolnjena kot v sodobnih RPGjih, na primer v The Witcher 3 ali Elden Ring. Igra se trudi ustvariti iluzijo odprtega sveta, a v resnici je precej vodena če se prehitro odpraviš v napačno smer, te bodo močni sovražniki hitro spravili v red. V primerjavi z The Elder Scrolls IV: Oblivion, ki je izšel tri leta pred Risen, je otok precej manjši, možnosti prilagajanja lika pa so omejene. Kljub temu pa Risen premore tisti rustikalni evropski šarm, ki privlači specifično publiko ljubiteljev težavnih in nekoliko nerodnih RPGjev.

Trda šola preživetja, a zato toliko bolj nagrajujoča

Moja izkušnja z Risen je bila mešanica frustracije in zadovoljstva. Priznam, da sem prvih nekaj ur večkrat jezno pritisnila na gumb za ponovno nalaganje, ker sem po naključju naletela na premočnega sovražnika ali pa naredila napako pri bojevanju. Igra ne oprošča, a ko se enkrat naučiš njenih pravil, postane neverjetno nagrajujoča. Sistem napredovanja je zadovoljiv, saj resnično čutiš, da tvoj lik postaja močnejši ko se enkrat uspešno spopadeš s pošastjo, ki te je prej ubila v dveh udarcih, je občutek zmage odličen. Posebej mi je bilo všeč, kako igra ne drži igralca za roko za razliko od sodobnih RPGjev, kjer imaš vedno jasno označene cilje, tukaj pogosto potrebuješ nekaj eksperimentiranja in pogovora z NPCji, da ugotoviš, kaj moraš storiti.

A ni vse rožnato določeni deli igre so resnično zastareli. Navigacija po menijih je okorna, bojevanje pogosto deluje leseno, kamera pa je občasno nerodna. Prav tako bi si želela, da bi bila zgodba nekoliko globlja igre, kot so The Witcher 3, so postavile nov standard za pripovedovanje zgodb v RPGjih, medtem ko Risen pogosto ostane pri površinskem podajanju informacij. Vseeno pa, če si ljubitelj surovih evropskih RPGjev in ne maraš preveč poenostavljenih sistemov, bo Risen prava pustolovščina zate. Hvala Konzolku za možnost, da sem ga preigrala in doživela to nostalgično popotovanje v bolj neizprosne čase igranja RPGjev!