SCHiM (PS5) - rabljeno cene

Inovativna senca v svetu indie ugank: Schim kot potovanje s sencami

Schim je igra, ki me je takoj vrnila v obdobje, ko so indie puzzleplatformerji prevladovali na sceni. Čeprav ni tradicionalen 2D platformer, ima Schim vse tiste značilnosti, zaradi katerih so se tovrstne igre uveljavile: enostaven mehanizem, ki se skozi nivoje razvija in prinaša nove izzive. Igra temelji na preprostih pravilih si senca, ki ne sme v svetlobo, zato se moraš skakati med senčnimi površinami. Če obožuješ minimalistične igre z izvirnim konceptom in iščeš nekaj, kar te ne bo spravljalo v stres, je Schim zagotovo igra zate. Po drugi strani pa bo tistim, ki imajo raje kompleksne izzive in globlje zgodbe, morda manjkalo nekaj več poglobljenosti.

Osnovna zgodba: Senca, ki išče svojega gospodarja

V igri igraš kot senca bitja, ki je ločeno od svojega gospodarja fantka, ki ga moraš znova najti. Brez besedila ali večje zgodbe te Schim vodi skozi prizore vsakdanjega življenja, kjer skačeš iz sence v senco, se izogibaš nevarni svetlobi in rešuješ preproste uganke, da napreduješ. Na trenutke se pojavi kakšna nova senca, ki ti pomaga ali ponudi nov izziv. Čeprav je zgodba minimalistična, je ideja o senci, ki pripada nekomu in ga išče po mestu, zanimiva in daje igri določeno čustveno težo.

Grafika in vzdušje: Čudovit svet senc in svetlobe

Najbolj impresivna stvar pri Schimu je njegova estetika. Vsaka senca je skrbno zasnovana, svet pa je poln podrobnosti, ki odražajo urbano okolje. Tisto, kar me je še posebej pritegnilo, je, kako je igra uspela pričarati različne stopnje svetlobe in teme ter jih povezati z mehaniko igre. Igra ni naporna za oči, ravno nasprotno umirjeni barvni toni in gladko premikanje senc so pravi užitek za opazovalca. Zvok je minimalen, vendar odlično dopolnjuje občutek izolacije in iskanja, ki spremlja tvojo senco na potovanju.

Enostavna zasnova, a pomanjkanje izziva

Potovanje skozi Schim mi je vzelo približno pet ur, kar se mi je zdelo ravno prav za tovrstno igro. Čeprav je igra na začetku obetala zanimive uganke, se izzivi nikoli niso razvili v nekaj, kar bi me zares zagrabilo. Po nekaj nivojih postane preveč očitno, kje je naslednja senca, kam moraš skočiti, in kako rešiti preproste interakcije z okoljem. Igra ne ponuja večigralskega načina, kar pa v tem primeru niti ni potrebno, saj gre za zelo osebno izkušnjo, ki se osredotoča na posameznikovo raziskovanje.

Primerjava z drugimi indie ugankami

Schim me močno spominja na starejše indie igre, kot sta Limbo in Inside, vendar brez enake globine in inovativnosti. Čeprav sem uživala v preprostosti skakanja iz sence v senco, mi je manjkala tista temna čarobnost, ki jo je imel Limbo. V primerjavi z bolj zapletenimi puzzleplatformerji, kot so Braid ali Fez, se Schim ne razvije dovolj, da bi resnično izstopal. Kljub temu pa tisti, ki iščejo umirjeno izkušnjo brez preveč stresa, lahko tukaj najdejo veliko zadovoljstva.

Schim: lep koncept, a manjkajoča globina

Schim je igra, ki na prvi pogled očara z izvirno mehaniko in čudovitim umetniškim slogom. Vendar pa je po nekaj urah igranja postalo jasno, da igri manjkajo prave inovacije v oblikovanju izzivov. Kljub temu sem uživala v potovanju skozi mestne ulice in parke ter raziskovanju sveta skozi oči sence. Schim je igra, ki jo bom priporočila tistim, ki iščejo sproščujočo indie izkušnjo, vendar pa verjetno ne bo ostala dolgo v spominu tistim, ki hrepenijo po večjih izzivih in globlji zgodbi.