Seed of Life (PS4) cene

Je lepota dovolj?

Včasih me zamika svet, ki umira. Ne v jedrskem ognju, temveč tiho, kot ugašajoča sveča. Svet, kjer so barve še vedno žive, a jih prekriva senca neizbežnega konca. Točno takšno obljubo nosi Seed of Life, igra z idejo, ki je tako lepa kot krhka. Ko sem zagnal igro na svojem zvestem PlayStation 4, za kar se zahvaljujem ekipi Konzolka, ki mi je omogočila to potovanje, sem upal na čustveno pustolovščino. Dobil pa sem nekaj, kar je hkrati čudovito in globoko problematično, kot sanje, ki jih zmoti budilka.

Zadnje upanje umirajočega planeta

Seed of Life je v svojem jedru akcijskopustolovska igra in miselna platformovka, ki jo igramo iz tretjeosebne perspektive. Zgodba nas postavi v vlogo Core, zadnje preživele na planetu Lumia, ki ga je uničila invazija nezemljanov, ki so izsesali njegovo življenjsko energijo. Naše edino upanje je, da najdemo starodavno napravo, imenovano Seme življenja, in z njo ponovno prižgemo sonce. Igro sta razvila Madlight Studio in izdala Leonardo Interactive, majhna ekipa z očitno velikimi ambicijami. Po svojem bistvu in vzdušju bi jo lahko primerjali z igrami, kot sta RiME ali Journey, vendar je treba takoj poudariti, da Seed of Life deluje z bistveno manjšim proračunom, kar se na žalost pozna na vsakem koraku.

Okorni koraki skozi čudovit svet

Igranje na konzoli PlayStation 4 je izkušnja nasprotij. Na eni strani imamo vizualno privlačen svet, poln skrivnosti in lepih razgledov. Na drugi strani pa so kontrole, ki so preprosto okorne. Vsak skok s Coro je majhna stava, saj se premikanje z analogno paličko na krmilniku DualShock 4 zdi nenatančno in neodzivno. To je še posebej frustrirajoče pri platformskih delih, kjer je natančnost ključna, a je tukaj preprosto ni. Večkrat sem padel v smrt ne zaradi svoje napake, temveč zato, ker se lik ni odzval, kot bi se moral. Igra vključuje tudi reševanje ugank, ki pa so večinoma preveč preproste in ne predstavljajo pravega izziva. Običajno gre za iskanje predmetov in njihovo vstavljanje na pravo mesto. Boja praktično ni; večinoma se izogibamo sencam podobnim bitjem, kar še dodatno poudari osredotočenost na raziskovanje in platformiranje, ki pa, kot rečeno, ne blestita.

Praktične podrobnosti za rešitelje svetov

Če se vseeno odločite rešiti Lumio, vedite, da vas čaka izključno enoigralska izkušnja. Za prehod glavne zgodbe boste potrebovali približno pet ur, kar igro uvršča med krajše pustolovščine. Tudi če se odločite poiskati vse skrivnosti, se igralni čas ne bo bistveno podaljšal. Ker igra nima večigralskih načinov, za igranje ne potrebujete naročnine na PlayStation Plus. Prav tako ni na voljo sodelovalnega načina ali možnosti medplatformnega igranja. Igra je prejela oceno PEGI 7, kar pomeni, da je primerna za mlajše igralce, saj vsebuje le blago fantazijsko nasilje. Staršem ni treba skrbeti zaradi neprimerne vsebine, morda le zaradi morebitnih izbruhov jeze ob neuspešnih skokih.

Tehnične težave na PlayStation 4

Tukaj se pokaže največja težava igre Seed of Life na platformi PlayStation 4. Kljub temu da je umetniški slog igre v osnovi lep, tehnična izvedba močno šepa. Število sličic na sekundo pogosto pade, kar povzroča zatikanje in počasno delovanje, ki kvari celotno izkušnjo. Teksture se včasih naložijo prepozno, naletel pa sem tudi na nekaj hroščev, ki so me prisilili v ponovni zagon z zadnje shranjene točke. Najbolj moteča pa je glasovna igra glavne junakinje Core, ki je robotska, brez čustev in popolnoma monotona. To uniči vsak poskus ustvarjanja čustvene povezanosti z zgodbo. Zvok in glasba sta sicer solidna in pripomoreta k vzdušju, a ne moreta rešiti slabega vtisa, ki ga pustijo ostale tehnične pomanjkljivosti.

Ali se splača sejati?

Seed of Life ima zelo malo razlogov za ponovno igranje. Ko enkrat zaključite peturno kampanjo, ni več novih načinov, težavnosti ali vsebine, ki bi vas vabila nazaj. Gre za izkušnjo, ki jo doživite enkrat in jo, odvisno od vaše tolerance do tehničnih težav, bodisi obdržite v lepem spominu zaradi ideje ali pa pozabite zaradi slabe izvedbe. Lovci na trofeje bodo morda našli nekaj zabave v iskanju vseh zbirateljskih predmetov, a za večino igralcev bo en prehod več kot dovolj.

Zaključek: Seme, ki težko vzklije

Seed of Life je igra z veliko srce in še večjimi težavami. Je dokaz, da je ideja le polovica bitke. Čudovit svet in zanimiva premisa sta pokopana pod plastjo slabih kontrol, tehničnih napak in grozljive glasovne igre. Igro lahko priporočim le najbolj potrpežljivim ljubiteljem atmosferičnih platformovk, ki so pripravljeni spregledati ogromno pomanjkljivosti. Za vse ostale pa je nakup preveliko tveganje.

Prav zato je pametno izkoristiti storitve, ki jih ponuja Konzolko. Če vas igra kljub vsemu mika, si jo lahko najprej izposodite in preizkusite brez tveganja. Tako boste sami videli, ali vas njene napake motijo. Ko končate z igranjem, pa ne pozabite, da lahko igro prinesete v menjavo in si znižate ceno naslednjega nakupa. V Konzolkovi trgovini v ljubljanskem BTCju vas čaka največja izbira iger v Sloveniji, strokovno osebje pa vam bo z veseljem svetovalo pri naslednji igričarski odločitvi.