Spirit of the North 2 (PS5) cene

Pustolovska meditacija z lisico in krokarjem v nordijskem svetu

Spirit of the North 2 je nadaljevanje očarljive, atmosferične igre iz leta 2020, v kateri prevzameš vlogo samotarske lisice, ki raziskuje mitološki svet, navdihnjen s skandinavskimi pokrajinami in folkloro. Tudi v drugem delu ni dialogov zgodbo pripoveduje izključno okolje, simboli in počasno razkrivanje skrivnosti. Igra je mešanica lahkotne raziskovalne pustolovščine in reševanja ugank, ki ne zahteva refleksov, temveč pozornost in potrpežljivost. Tokrat se lisici pridruži zvesti krokar, s katerim boš raziskovala odprt svet, iskala rune, razkrivala zgodovino pozabljenih templjev in skušala rešiti ugrabljene duhove varuhov, ki jih je pokvaril temni šaman Grimnir. Igro toplo priporočam vsem, ki ljubijo meditativne izkušnje, ljubiteljem iger kot sta Journey in Abz, ter tistim, ki si želijo igre brez časovnega pritiska in z minimalnim uporabniškim vmesnikom. Manj primerna pa je za vse, ki iščejo akcijo, dialoge ali zapletene nadgradnje likov.

Tiha zgodba o izgubi, očiščenju in mitoloških bitjih

Tokrat se potovanje začne z novo lisico in njenim krokarjem, ki potujeta čez raznolike pokrajine od megličastih močvirij Misthaven, čarobnih gozdov Mosswood do vulkanskega pekla Ashlands. Njuna naloga je očistiti šest pokvarjenih varuhov, ki so bili nekoč zaščitniki narave, zdaj pa so žrtve šamanovega prekletstva. Zakaj jih je Grimnir sploh pokvaril, igra ne pove naravnost namesto tega moraš skozi simbole in okoljsko pripovedovanje sestaviti celotno zgodbo. Vse to brez besed, brez HUDa, samo z vizualnimi namigi in naravno radovednostjo. Kot že v prvem delu, tudi tukaj ni pravih bojev vsak šef je pravzaprav velika večstopenjska uganka. Naloge vključujejo razporejanje predmetov, aktivacijo run in uporabo krokarja za dostop do težko dostopnih območij. Še vedno pa se vsak korak zdi kot pomemben del večje zgodbe.

Vizualna prenova z bolj tekočo animacijo in prilagodljivim videzom

Grafično je nadaljevanje pomemben korak naprej. Lisica se zdaj giba bolj naravno skoki, tek in celo obračanje telesa delujejo tekoče in realistične. Še več, lahko jo prilagodiš po svojih željah: spremeniš obliko repa, dolžino gobčka, barvo kožuha in dodaš svetleče rune, ki jih najdeš med igranjem. Okolje je čudovito mehka svetloba, vodne refleksije, dinamična megla vse ustvarja občutek živega sveta. Glasbena podlaga je tiha, eterična in podčrtuje občutek osamljenosti in čudeža. Zvoki korakov po mahu, šumenje vetra med vejami in oddaljeno oglašanje ptic ustvarijo zvočno izkušnjo, ki deluje skoraj terapevtsko. Ni menijev, ni zemljevidov, le ti, tvoj instinkt in svet, ki ti razkriva svoje skrivnosti.

8 do 10 ur raziskovanja brez stresa ali naglice

Za celotno zgodbo in očiščenje vseh varuhov sem potrebovala približno devet ur. Vsaka regija ima svoje rune, svetišča, skrite svitke in spomine, ki počasi odkrivajo več o izgubljeni civilizaciji. Krokar ima pomembno vlogo, saj lahko lisico odnese na določene višje točke, kar odpira dodatne poti. Igra nima večigralskega načina, nima točk, ne spremlja napredka na način, kot ga poznamo pri večini sodobnih iger gre za čisto linearno raziskovanje, ki ga lahko kljub temu preigraš še enkrat, da najdeš vse skrite relikvije ali spremeniš videz lisice. Primerna je tudi za krajše seanse igranja, saj nima težkih trenutkov ali frustracij, ki bi te prisilile, da prenehaš. Ni tudi nobenega načina za poraz le uganke, mirnost in občutek, da si del nečesa večjega.

Za ljubitelje Journey in Abz, a z bolj odprtim svetom

Če primerjam Spirit of the North 2 z drugimi podobnimi igrami, se mi najbolj približa Abz z morskim raziskovanjem in Journey s svojo simbolično pripovedjo. A tokrat imamo bolj odprt svet, več regij in bolj interaktiven odnos z okoljem. Lost Ember je imel podobno idejo o reinkarnaciji in iskanju, a je Spirit bolj tiho kontemplativen. Ni govora, ni sistemov napredovanja ali zapletenih menijev. Če ti je bil všeč meditativen ton omenjenih iger, te bo Spirit povsem prevzel. Če pa si pričakoval igro z veliko mehanikami, interakcijo z NPCji ali bolj tradicionalno strukturo, te bo pustila hladnega. Je bolj umetniška izkušnja kot igra v klasičnem smislu.

Občutek, da si le lisica sredi sveta polnega skrivnosti

Najbolj se me je dotaknila scena, ko sem sredi noči prišla do praznega svetišča, le s svetlobo luninega žarka in rahlim utripanjem rune. Krokar je v tistem trenutku priletel in se usedel na rob oltarja in vse, kar sem morala storiti, je bilo sesti in počakati. Ni bilo uganke, ni bilo sovražnika samo trenutek tišine, ki je povedal več kot sto vrstic dialoga. Hvaležna sem Konzolku, da sem lahko igrala Spirit of the North 2 pred izidom, ker je to ena tistih iger, ki jih ne doživiš z gumbi, ampak s srcem. Če bi kaj dodala, bi si želela le še opcijo fotografskega načina, saj so prizori res dih jemajoči. In mogoče več interakcij s krokarjem ker sem ga vzljubila kot pravega zaveznika. Če si pripravljen upočasniti tempo, ti bo ta igra ostala v spominu še dolgo po tem, ko jo zaključiš.