Still Wakes the Deep (PS5) cene

B>Psihološka grozljivka na izolirani naftni ploščadi
Still Wakes the Deep je prvoosebna grozljivka, ki te postavi v vlogo delavca na naftni ploščadi sredi Severnega morja v 70. letih prejšnjega stoletja. Igra stavi na napeto atmosfero, neizbežno grozo in preživetveni element, saj nimaš nobenega orožja, le lastno iznajdljivost in sposobnost bega. Če obožuješ počasne, tesnobne igre v slogu SOMA in Amnesia, te bo morda pritegnila, vendar pa zaradi strogo linearne zasnove in pomanjkanja raziskovanja ni najbolj primerna za tiste, ki uživajo v odkrivanju skritih podrobnosti in svobodi gibanja.

Katastrofa na morju in neznana groza v globinah
Zgodba spremlja Caza, električarja na izolirani škotski naftni ploščadi, kjer se stvari hitro spremenijo iz običajnega delovnega dne v boj za preživetje. Med vrtanjem v globine oceana ploščad prebudi nekaj, česar ne bi smela, in posadka začne doživljati srhljive spremembe tako fizične kot psihološke. Caz se znajde ujet v nočni mori, kjer se mora spopasti z neznano entiteto, ki uničuje vse okoli njega. Zvočna kulisa in pristni škotski dialekti dodajo dodatno plast realizma, kar naredi izkušnjo še bolj pristno, čeprav zgodba ne ponuja prav veliko svobode pri raziskovanju ali odkrivanju resnice.

Izjemna vizualna podoba in vrhunski zvočni dizajn
Grafično je igra vrhunska, saj uporablja Unreal Engine 5 za ustvarjanje neverjetno podrobnega in realističnega okolja. Naftna ploščad deluje grozeče že sama po sebi rjaveča kovina, temačni hodniki in viharna nevihta nad oceanom ustvarijo pravo moreče vzdušje. Zvočna podlaga je enako impresivna, saj veter zavija okoli kovinskih konstrukcij, valovi tolčejo ob platformo, v daljavi pa se slišijo obupani kriki preostale posadke. Žal pa vzdušje ne more popolnoma nadomestiti omejene igralnosti.

Linearna struktura brez prave svobode raziskovanja
Still Wakes the Deep traja približno šest ur, pri čemer ne ponuja veliko razloga za ponovni prehod. Igra je strogo linearna, brez skritih predmetov, dodatnih zapisov ali alternativnih poti. Raziskovanje je skoraj nemogoče, saj so vrata zaklenjena, ovire nepremostljive, edina smer pa je tista, ki jo narekuje zgodba. To močno zmanjša občutek napetosti, saj veš, da se ne moreš izgubiti ali po nesreči sprožiti napačne reakcije. Če uživaš v odkrivanju skritih kotičkov in zbiranju dodatnih informacij, te bo igra verjetno razočarala.

Primerjava s SOMA in Amnesia: The Bunker
V primerjavi s SOMA, ki se prav tako dogaja v izoliranem okolju in gradi grozo na občutku nemoči, Still Wakes the Deep ne doseže enake globine. Tudi v Amnesia: The Bunker si bil vsaj delno svoboden pri odločanju, kako pristopiti k nevarnosti, medtem ko tukaj preprosto slediš vnaprej določeni poti. Čeprav igra prinaša odlično vzdušje in prepričljivo okolje, ji manjka več interaktivnosti in občutka, da tvoje odločitve resnično vplivajo na dogajanje.

Napeta atmosfera, a premalo prave groze
Igranje Still Wakes the Deep me je vleklo zaradi vzdušja in vizualne kakovosti, vendar sem bila razočarana nad omejeno igralnostjo. Kljub odličnemu oblikovanju sveta in prepričljivim likom se nikoli nisem počutila resnično prestrašeno predvsem zato, ker igra ne omogoča raziskovanja ali vplivanja na zgodbo. Strah deluje najbolje, ko se počutiš ranljivega, a imaš vsaj malo nadzora nad situacijo. Tukaj pa sem imela občutek, da zgolj sledim vnaprej določeni poti brez večje napetosti. Če bi lahko igro izboljšala, bi dodala več svobode pri raziskovanju, vsaj nekaj alternativnih poti in bolj organsko podajanje zgodbe namesto linearnega sledenja rumeno označenim potem.