The Messenger (PS5) cene

Hitra akcija in časovna preobrazba iz 8bitne v 16bitno igro

The Messenger je ena tistih iger, ki te že v prvih minutah prepriča s svojo natančno platformersko akcijo, hitrim bojem in presenetljivo duhovitim pripovedovanjem. Na začetku gre za klasičen 2D akcijski platformer, močno navdihnjen z igrami, kot je Ninja Gaiden, nato pa se na polovici igre popolnoma preobrazi v raziskovalno Metroidvanio. Ta sprememba ni tako gladka, kot bi si želela, a vseeno igra ponuja odlično mešanico retro estetike in sodobne igralske izkušnje. Če si ljubitelj težkih platformerjev ali Metroidvania iger, bo The Messenger prava izbira zate.

Preprosta ninja zgodba, ki preseneti z globino

V igri prevzameš vlogo anonimnega ninje, ki prejme nalogo, da dostavi pomemben zvitek na drugi konec sveta, medtem ko ga zasledujejo demonske sile. Kar se začne kot preprosta klasična zgodba o junaku na poti, se kasneje razširi v presenetljivo globoko pripoved s številnimi humornimi dialogi in nepričakovanimi preobrati. Posebno mesto v igri zavzame trgovec, ki poleg nadgradenj ponuja zabavne anekdote, filozofske misli in šaljive pripombe, zaradi česar je vsak obisk trgovine pravi užitek. Kljub humorju pa igra obravnava tudi resnejše teme, kot so usoda, žrtvovanje in časovne zanke, kar doda zgodbi dodatno težo.

Retro grafika in ena najboljših chiptune glasbenih podlag

Največja vizualna posebnost The Messengerja je prehod med 8bitno in 16bitno estetiko, ki se zgodi skozi časovna potovanja. Vse od animacij, ozadij in glasbe se spremeni, kar daje občutek dveh različnih iger, združenih v eno. Podrobnosti v pikselizirani grafiki so odlično izvedene, še posebej dinamično gibanje okolja in tekoče animacije napadov. Glasbena podlaga je prava poslastica za ljubitelje chiptune glasbe, saj vsaka skladba obstaja v 8bitni in 16bitni različici, ki se gladko preklapljata glede na časovno obdobje. To doda izjemen občutek dinamike in nostalgije.

Popolna platformerska mehanika, ki pa trpi v drugi polovici igre

Igranje v prvem delu igre je vrhunsko skakanje, napadi in posebne sposobnosti so popolnoma odzivne in omogočajo natančno platformersko izkušnjo. Ključna mehanika je Cloud Stepping, ki omogoča dodatni skok vsakič, ko v zraku zadeneš tarčo, kar vodi v tekoče in izzivalne platformerske sekvence. Sčasoma odkleneš dodatne sposobnosti, kot so jadralno krilo in kavelj za oprijemanje, ki še bolj popestrijo igranje.

A ko igra preklopi v Metroidvania slog, postane manj dinamična. Nenadoma je treba veliko prehoditi nazaj skozi že raziskane lokacije, pogosto z minimalnimi spremembami ali novimi izzivi. V tem delu igra trpi zaradi dolgotrajnih nalog zbiranja predmetov in pomanjkanja novih nagrad, kar upočasni sicer izjemen tempo prve polovice igre.

Dolga kampanja z nepotrebnim podaljševanjem

Za dokončanje glavne zgodbe sem porabila okoli 1416 ur, odvisno od spretnosti in pripravljenosti na raziskovanje vseh skritih kotičkov. Čeprav igra ponuja dodaten izziv v obliki iskanja skrivnosti in izboljšanja vseh sposobnosti, sem imela občutek, da bi bila lahko krajša in bolj osredotočena. Zlasti v drugi polovici, ko se igra spremeni v Metroidvanio, bi lahko skrajšali iskanje predmetov in ponavljajoče se sekvence.

V igri ni večigralskega načina, a izziv in zadovoljstvo ob premagovanju težjih sekvenc v solo igranju več kot nadomestita to pomanjkljivost.

Primerjava z drugimi retro akcijskimi igrami

Čeprav se The Messenger na prvi pogled zdi podoben igram, kot sta Ninja Gaiden ali Shovel Knight, se razlikuje v svoji zmožnosti preklapljanja med 8bitnim in 16bitnim slogom, kar mu daje unikaten pridih. V primerjavi s Hollow Knight ali Ori and the Blind Forest, kjer raziskovanje sveta poteka bolj tekoče in nagrajujoče, The Messenger nekoliko pade v kakovosti v svojem Metroidvania delu. Kljub temu pa v prvih urah igranja ponuja eno najboljših akcijskih platformerskih izkušenj v retro slogu.

Odličen začetek, a nekoliko razvlečen zaključek

The Messenger me je navdušil s svojo hitro platformersko akcijo, natančnim nadzorom, fantastično glasbo in humorjem, ki me je večkrat nasmejal. A medtem ko je prvi del igre skoraj popoln, prehod v Metroidvania slog ni tako dobro izveden, saj doda preveč nepotrebnega iskanja in ponavljanja. Kljub temu je to ena najboljših retroplatformerskih izkušenj zadnjih let, ki jo priporočam vsem, ki uživajo v izzivalnih in hitrih igrah.Hvala Konzolku za priložnost, da sem lahko preizkusila to igro če bi lahko kaj spremenila, bi skrajšala in bolj poenostavila drugi del igre ter dodala več edinstvenih nagrad v kasnejših fazah.