Wrath Aeon of Ruin (PS4) cene

Je Quake zapel v PlayStationu?

Spomnim se časov, ko je bila definicija dobrega večera pica, pijača in urejanje lokalnega omrežja za partijo Quakea. Tisti občutek hitrosti, surove moči in iskanja skrivnosti po temačnih, gotskih hodnikih je nekaj, kar današnje igre le redko ujamejo. Zato sem bil navdušen, ko sem slišal za Wrath: Aeon of Ruin, igro, zgrajeno na originalnem pogonu Quakea. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je omogočila, da preverim, ali ta retro poslastica deluje tudi na sodobni konzoli. Po nekaj urah igranja na PlayStation 4 pa se sprašujem, ali bi nekatere stvari morale ostati v preteklosti.

Dobrodošli nazaj v devetdeseta

Wrath: Aeon of Ruin je prvoosebna strelska igra stare šole, ki se ne sramuje svojih korenin. Razvijalci KillPixel in Slipgate Ironworks pod okriljem legendarnega studia 3D Realms (znanega po Duke Nukem 3D) so ustvarili igro, ki je v svojem bistvu ljubezensko pismo klasikam, kot so Quake, Doom in Hexen. V vlogi neznanca, ki ga obudi skrivnostni Pastir zablodelih duš, se znajdete na obalah umirajočega sveta. Vaša naloga je preprosta: poiskati in uničiti preostale varuhe starega sveta. Zgodba je minimalistična in služi le kot izgovor za neprestano akcijo, kar je za ta žanr povsem sprejemljivo.

Kaj je torej Wrath: Aeon of Ruin? Je neizprosen, hiter in brutalen poklon devetdesetim. Pozabite na samodejno obnavljanje zdravja, skrivanje za zidovi in taktične manevre. Tukaj štejejo le hitri refleksi, natančno merjenje in nenehno gibanje med roji sovražnikov v prostranih, labirintu podobnih stopnjah. Igra je razdeljena na tri svetove, vsak s petimi ogromnimi stopnjami, ki jih lahko preigravate v poljubnem vrstnem redu.

Ko nostalgija trči ob tehnične težave

Srce igre je seveda streljanje in tu Wrath večinoma blesti. Arzenal devetih orožij je kreativen in zadovoljujoč. Od zveste šibrovke, ki sovražnike raztrešči v oblak rdeče barve, do metalca bodic, ki uporablja zobe padlih pošasti vsako orožje ima svojo težo in namen. Gibanje je hitro in tekoče, kar omogoča bliskovite manevre in izogibanje projektilom. Občutek, ko z drsenjem in skoki krožite okoli sovražnikov, medtem ko jih zasipate s svincem, je fantastičen in spominja na najboljše trenutke žanra.

Žal pa se tu začnejo težave, specifične za PlayStation 4 različico. Medtem ko je osnova igre odlična, je tehnična izvedba na tej konzoli milo rečeno problematična. Število sličic na sekundo pogosto upade, še posebej v bolj intenzivnih spopadih, kar uniči natančnost, ki jo igra zahteva. Še huje, med mojim preigravanjem sem naletel na hrošče, ki so mi preprečili napredovanje. V eni stopnji se ključni predmet preprosto ni pojavil, kar je zahtevalo ponovni zagon celotne, skoraj uro dolge misije. Takšne tehnične pomanjkljivosti so nesprejemljive in močno okrnijo sicer zabavno izkušnjo.

Svet, v katerem se je lahko izgubiti

Dizajn stopenj je hkrati največji adut in največja slabost igre. Stopnje so ogromne, polne skrivnosti in navpičnosti, kar spodbuja raziskovanje. Vendar pa so pogosto tako velike in zapletene, da se boste brez zemljevida (ki ga igra nima) redno izgubljali. Včasih je to del čara, saj vas prisili v pozorno opazovanje okolice, pogosteje pa postane frustrirajoče, ko deset minut iščete tisto eno stikalo, ki ste ga spregledali. Igra uporablja tudi zanimiv sistem shranjevanja z omejenimi predmeti, imenovanimi Soul Tethers, ki jih porabite za shranjevanje napredka. To doda element tveganja, a na srečo lahko v nastavitvah vklopite neomejeno shranjevanje, če vam takšen pristop ne ustreza.

Humorja v igri ni veliko, a en trenutek mi je ostal v spominu. Po tem, ko sem končno premagal težkega sovražnika in porabil skoraj vse svoje strelivo ter točke za shranjevanje, sem zmagoslavno stopil na dvigalo. To me je odpeljalo naravnost v sobo, polno novih, še močnejših pošasti. Moj krik obupa je verjetno prestrašil sosedovega mačka. To je Wrath v malem kaznujoč, a ko ti uspe, neizmerno zadovoljujoč.

Opozorilo za starše in mlajše igralce

Wrath: Aeon of Ruin ima oznako PEGI 16, kar je povsem upravičeno. Igra je polna eksplicitnega nasilja, krvi in temačnih, grozljivih podob. Sovražniki so groteskne pošasti, ki jih boste razkosavali na brutalne načine. Zaradi temačnega vzdušja in visoke težavnosti igra ni primerna za mlajše otroke. Gre za izkušnjo, namenjeno odraslim igralcem, ki so odraščali ob klasikah iz devetdesetih in uživajo v zahtevnih strelskih preizkušnjah.

Bi se morali podati v ta pekel?

Wrath: Aeon of Ruin je v svojem jedru odlična retro streljačina z izjemnim občutkom za streljanje in fantastičnim dizajnom orožij. Vendar pa je različica za PlayStation 4 obremenjena s hudimi tehničnimi težavami, ki uničujejo izkušnjo. Zaradi padanja sličic na sekundo in hroščev, ki lahko preprečijo napredovanje, jo težko priporočam v trenutnem stanju.

Če ste velik oboževalec žanra in ste pripravljeni potrpeti tehnične pomanjkljivosti, boste morda našli nekaj zabave. Vsem ostalim pa svetujem previdnost. Morda je najboljša rešitev, da igro najprej preizkusite. V Konzolku ponujajo možnost izposoje, kar je idealno za igre, pri katerih niste prepričani o nakupu. Tako lahko sami ocenite, ali vas bodo tehnične težave motile, preden se odločite za polno ceno. Ko pa igro zaključite, jo lahko vedno prinesete nazaj in zamenjate za kaj novega, saj imajo v Konzolku odlične pogoje menjave staro za novo.