Različni zunanji vplivi lahko povzročijo draženje oči, posledično rdečino in srbenje. Kapljice za oči vsebujejo sestavine, ki odpravljajo suhost oči, podpirajo procese regeneracije roženice in ščitijo občutljivo površino zrkla.
Prekomerno suhe oči so lahko težava za vse ljudi, ki obremenjujejo oči na delovnem mestu ali v prostem času. Tveganje se nanaša predvsem na ljudi, ki veliko časa preživijo pred računalnikom. Modra svetloba, ki jo oddaja zaslon, obremenjuje oči in lahko povzroči njihovo izsušitev.
Presuh zrak negativno vpliva tudi na solzni film, ki je namenjen zaščiti oči. Klimatizirane pisarne in prevozna sredstva ter zelo ogrevani prostori niso zavezniki dobrega vida. Ljudje, ki se v takšnih razmerah zadržujejo dlje časa, naj si poleg zaščite oči s kapljicami za oko, prizadevajo nabaviti tudi čistilec zraka. Poleg tega se je treba izogibati zakajenim prostorom, ker cigaretni dim poveča izhlapevanje solznega filma.
Kapljice za oko so dobra rešitev za ljudi, katerih vid je utrujen po večurnem naporu, kot je vožnja avtomobila (intenziven pogled in zaslepljujoče luči drugih vozil), ali premalo spanja. Nepogrešljivi so tudi za tiste, ki trpijo zaradi stanja, imenovanega sindrom suhega očesa.
Sindrom suhega očesa je stanje, ki ga povzroči nepravilno mazanje očesne površine s solznim filmom. Bolezen je pogosta in prizadene 11-17% prebivalstva. Stanje je lahko zelo problematično in povzroči kronično vnetje testisov. Ljudje s sindromom suhega očesa se pogosto pritožujejo nad pekočim občutkom, pa tudi nad občutkom suhosti pod vekami.
Sindrom suhega očesa pogosto prizadene starejše, zlasti ženske v menopavzi. Pojavi se lahko kot posledica avtoimunskih (npr. Sjogrenov sindrom, skleroderma, artritis, sistemski eritematozni lupus), nevroloških (npr. Parkinsonova bolezen) ali dermatoloških bolezni (npr. rozacea, bulozni pemfigoid). Dogaja se, da se motnje hidracije očesne površine pojavijo po posegih (npr. laserska korekcija vida) in kot stranski učinek jemanja nekaterih zdravil (med drugim antihistaminiki, antiaritmiki, antimigreni, antidepresivi, zniževalci krvnega tlaka, kontracepcijska sredstva), pa tudi pri kadilci.
Sindrom suhega očesa je neozdravljiv. Vendar pa je simptome mogoče učinkovito ublažiti. Najprej se je treba izogibati zakajenim prostorom in poskrbeti za dobro prezračenost prostorov, še posebej, če imajo klimatsko ali ogrevano napravo. Ko greste zunaj v močnem mrazu ali močnem vetru, je priporočljivo nositi očala. Ljudje, ki delajo pred računalnikom, naj postavijo zaslon 10–20 stopinj pod višino oči.
Lajšanje simptomov sindroma suhega očesa prinese aplikacija očesnih kapljic, ki vlažijo roženico in očesno veznico, t.i. umetne solze. Vredno jih je uporabiti pred izpostavljenostjo dražilnim dejavnikom (na primer veter, mraz, suh zrak). Pomaga lahko tudi uporaba gela za oči pred spanjem, ki ustvari zaščitno plast.
Prvo merilo pri izbiri vlažilnih kapljic za oko naj bo pogostost njihove uporabe. Ljudje, ki jih morajo nenehno uporabljati, npr. zaradi sindroma suhega očesa se lahko odločijo za izdelek za večkratno uporabo. Če pa jih uporabljamo le občasno, npr. med dolgo vožnjo ali hudo zmrzaljo je morda bolj koristno izbrati sredstva v ampulah. Pripravki za oči imajo po odprtju običajno kratek rok uporabnosti, zato bodo v tem primeru enkratni odmerki delovali bolje.
Osebe z občutljivimi očmi in nagnjenostjo k alergijskim reakcijam naj izberejo pripravek brez konzervansov. Takšne kapljice priporočamo tudi osebam, ki nosijo kontaktne leče, saj jih snovi, ki podaljšujejo rok uporabnosti, lahko poškodujejo.
V primeru sindroma suhega očesa ali močnega občutka suhosti bodo delovali geli za oči, ki ščitijo površino zrkla dlje kot kapljice za oko. Vendar je treba upoštevati, da lahko povzročijo začasno poslabšanje ostrine vida, zato jih je priporočljivo uporabljati ponoči.