StarBlood Arena VR (PS4 VR) - rabljeno cene

Se spomnite tistih prvih, divjih dni PlayStation VR? Občutka, ko smo si prvič nadeli naglavnik in se potopili v nove svetove? V tisti zlati dobi je StarBlood Arena obljubljala, da bo postala kraljica večigralskih spopadov v navidezni resničnosti. Bila je hitra, kaotična in polna potenciala. Danes, ko v rokah držim škatlico te igre, ki mi jo je v pregled posodila prijazna ekipa Konzolka, me preveva čudna mešanica nostalgije in bridkosti. To namreč ni več recenzija igre, temveč nekrolog. Spomin na digitalnega duha, ki služi kot pomemben opomin vsem igralcem. Preizkusil sem jo, oziroma sem jo poskusil preizkusiti, na konzoli PlayStation 4.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Nakup rabljene igre pri Konzolku je običajno najpametnejša odločitev, ki jo lahko sprejme igralec. Vsaka igra gre skozi strog postopek preverjanja, da se zagotovi njeno brezhibno delovanje. Poleg tega dobite neverjetno dvoletno garancijo, kar je celo leto več kot pri nakupu nove igre. To pomeni večjo varnost za nižjo ceno. Vendar pa moram pri StarBlood Arena narediti veliko izjemo in opozorilo. Čeprav je fizični disk v popolnem stanju, igra sama ni več delujoča. Ker je bila zasnovana kot izključno spletna izkušnja, so z ugasnitvijo strežnikov leta 2019 postali vsi načini igranja nedostopni. Igra se ne bo zagnala preko menija za preverjanje povezave. Zato je ta izdelek danes zgolj zbirateljski predmet, spomenik neki dobi PlayStation VR. Je opomin na minljivost digitalnih svetov in odličen argument za vrednost fizičnih iger, ki jih lahko vedno znova zaženemo. Ko boste pri Konzolku menjali svoje stare igre, imejte v mislih, da je ta primerek postal del zgodovine.

Pogled v preteklost arene

StarBlood Arena je bila šeststopenjska (6DOF) strelska igra, postavljena v zaprte arene, ki jo je razvil studio WhiteMoon Dreams pod okriljem Sonyja. Predstavljajte si klasični Descent, pomešan z barvito estetiko Ratchet & Clanka in herojskim pristopom igre Overwatch. Igralci so prevzeli vloge devetih edinstvenih pilotov, vsak s svojim plovilom, orožjem in posebnimi sposobnostmi. Osnovna ideja je bila preprosta: letite v kateri koli smeri, se izogibajte izstrelkom in uničite vse, kar se premika. Igra je bila zasnovana kot paradni konj za tekmovalno igranje na PlayStation VR in je v svojih najboljših trenutkih ponujala adrenalinsko izkušnjo, ki je ni bilo mogoče doživeti nikjer drugje.

Kako se je nekoč igralo?

Upravljanje plovila je bilo kompleksno in je zahtevalo nekaj vaje. Z levo analogno paličko ste se premikali naprej, nazaj in vstran, z desno pa ste se obračali. Zgornja gumba na plošči sta omogočala dviganje in spuščanje, kar je skupaj tvorilo popolno svobodo gibanja v treh dimenzijah. Največja posebnost pa je bilo merjenje, ki je potekalo s sledenjem glave. Kamor ste pogledali, tja so letele krogle. Ta sistem je bil neverjetno intuitiven in je omogočal natančnost, ki je z analogno paličko preprosto ni mogoče doseči. Spomnim se trenutkov, ko sem letel vzvratno skozi ozek tunel, se hkrati obračal na glavo in s pogledom meril na nasprotnika za seboj. To so bili trenutki čiste VR magije, ki so povzročali vrtoglavico in navdušenje hkrati. Vsak pilot je ponujal drugačen stil igranja, od počasnih, oklepljenih tankov do hitrih in okretnih napadalcev, kar je spodbujalo taktično razmišljanje.

Zapis v zgodovinskih knjigah

Ko je delovala, je igra ponujala enoigralski način Burn Circuit, ki je bil v resnici le serija dvobojev proti računalniško vodenim nasprotnikom in je služil kot odličen trening. Pravo srce igre pa je bil večigralski način za dva do osem igralcev, ki je zahteval naročnino na PlayStation Plus. Načini so vključevali klasični Carnage (vsak zase), Team Carnage (ekipni spopad) in Gridiron, ki je bil nekakšna mešanica ameriškega nogometa in načina capture the flag. Vse to je danes žal le še spomin. Igra je bila izdana izključno za PlayStation VR in je zahtevala naglavnik ter kamero za delovanje. Zaradi svoje spletne narave je po izklopu strežnikov postala popolnoma neuporabna.

Tehnični duh iz stroja

Grafično je imela igra prijeten, risankast slog, ki je dobro deloval v okolju navidezne resničnosti in je pripomogel k temu, da so bile podobe jasne in razločne. Zvok je bil odličen, z energično glasbo in zadovoljivimi zvočnimi učinki eksplozij in orožij. Največja tehnična ovira za mnoge je bila potencialna slabost med gibanjem. Zaradi hitrega premikanja v vse smeri so nekateri igralci poročali o hudi vrtoglavici, medtem ko drugi niso imeli nobenih težav. Igra je imela PEGI oceno 12 zaradi nasilja. Največja tehnična napaka pa je bila seveda odločitev, da bo igra delovala le prek spleta, kar je zapečatilo njeno usodo.

Tragedija o življenjski dobi

StarBlood Arena je bila zasnovana za neskončno igranje. Z odklepanjem kozmetičnih dodatkov, nadgradenj za plovila in lovljenjem trofej bi lahko igralce zabavala več sto ur. Vendar pa je bila njena odvisnost od aktivne spletne skupnosti tudi njena poguba. Ker PlayStation VR nikoli ni dosegel masovne razširjenosti, je bilo že v času delovanja težko najti polne strežnike. To je ustvarilo začaran krog: manj igralcev je pomenilo daljše čakanje na igre, kar je odvrnilo še več igralcev. Razvijalci so se pri Sonyju borili za izdajo popravka, ki bi omogočil igranje proti botom brez povezave, a je bila njihova prošnja zavrnjena. Tako je igra postala žrtev poslovnih odločitev in opomin, kako krhki so lahko digitalni svetovi.

Zaključek za zbiratelje

StarBlood Arena ni igra, ki bi jo priporočal nekomu, ki išče zabavo. Je artefakt, kos zgodovine PlayStation VR, ki ga je vredno imeti na polici kot opomin na ambicioznost in tveganja zgodnjih dni navidezne resničnosti. Je popoln primer, zakaj je fizično lastništvo iger tako pomembno. V Konzolku boste našli ogromno rabljenih iger, ki delujejo brezhibno in vam s svojo dvoletno garancijo ponujajo mirnost. Njihov sistem menjave staro za novo je najboljši v Sloveniji in vam omogoča, da svoje končane dogodivščine pretvorite v popust za naslednjo. Če ste zbiratelj ali zgodovinar videoiger, je StarBlood Arena zanimiv eksponat. Za vse ostale pa naj bo njena zgodba opozorilo in spodbuda, da obiščete Konzolko ter si izberete igro, ki jo boste lahko igrali še leta in leta.