Tennis World Tour 2 (PC) cene

Občutek, ko se po dolgi izmenjavi udarcev žogica komaj prevali čez mrežo in nasprotnik ostane na napačni nogi, je nekaj posebnega. To napetost sem iskal v igri Tennis World Tour 2, ki sem jo preizkusil na osebnem računalniku po zaslugi ekipe iz Konzolka. Že po nekaj dvobojih pa je postalo jasno, da pot do teniške slave ne bo lahka. Ne zaradi zahtevnosti, ampak zaradi igre same, ki se trudi biti realistična, a ji na poti spodrsne.

Drugi poskus na mreži

Tennis World Tour 2 je športna simulacija, ki jo je razvil studio Big Ant, znan tudi po seriji AO Tennis. Igra je izšla septembra 2020 za osebne računalnike in skuša popraviti vtis klavrno sprejetega prvega dela. Na papirju ponuja vse, kar bi si teniški navdušenec želel: igranje z znanimi imeni, kot sta Roger Federer in Rafael Nadal, ustvarjanje lastnega igralca in prebijanje na vrh svetovne lestvice. V osnovi gre za poskus ustvarjanja teniške izkušnje, ki bi bila nekje med arkadno zabavo serije Virtua Tennis in resnejšo simulacijo Top Spin. Žal pa se pogosto znajde v neprepričljivi coni med obema.

Občutki med izmenjavami

Jedro igranja temelji na sistemu merjenja časa. Za vsak udarec, pa naj bo to raven udarec, topspin ali rezan udarec, je ključno, da gumb spustite v pravem trenutku. Predolgo držanje pomeni močnejši udarec, a hkrati večjo možnost za napako in žogico v avtu. Ta mehanika je na PC različici s kontrolerjem solidno izvedena, a nikoli ne daje popolnega občutka nadzora. Prevečkrat se zgodi, da igralec preprosto ne reagira na ukaz ali pa zamahne v prazno, čeprav je žogica dosegljiva. To povzroča frustracije, še posebej v napetih trenutkih, ko bi moral biti odziv takojšen. Serviranje je prav tako nepotrebno zapleteno z dvodelnim merjenjem časa, ki ga je težko usvojiti. Novost so karte s sposobnostmi, ki jih lahko aktivirate med dvobojem za začasne izboljšave. Gre za zanimiv, a precej odvečen dodatek, ki ruši simulacijski vidik igre.

Vsebina in trajanje

Glavni način igranja je kariera, kjer z novoustvarjenim igralcem potujete po svetu, trenirate in se udeležujete turnirjev. Pot do vrha je dolga. Spletne strani, ki beležijo čas igranja, navajajo, da lahko samo za kariero porabite med 60 in 80 ur. Poleg kariere so na voljo posamični dvoboji, turnirji ter lokalni in spletni večigralski načini za do štiri igralce v dvojicah. Na PCju za spletno igranje ne potrebujete dodatne naročnine, le internetno povezavo. Igra žal ne podpira medplatformnega igranja. Za namestitev na vaš računalnik boste potrebovali približno 11 GB prostora. Na voljo so različne težavnostne stopnje, ki pa večinoma vplivajo le na to, kako pogosto bo umetna inteligenca delala napake.

Tehnična plat na PCju

Grafično je Tennis World Tour 2 na PCju videti povprečno. Modeli igralcev so prepoznavni, a njihove animacije so pogosto toge in se včasih nenaravno prepletajo. Igra sicer ponuja več animacij kot predhodnik, a občutek okornosti ostaja. Na srednje zmogljivem računalniku igra teče stabilno, brez večjih padcev sličic na sekundo, a poročila igralcev omenjajo občasne hrošče, predvsem neodzivnost igralcev in težave s fiziko žogice. Zvok je precej generičen. Komentatorji se hitro začnejo ponavljati, zvok občinstva pa ne ustvari pravega vzdušja velikih turnirjev. Uporabniški vmesnik je funkcionalen, a brez presežkov.

Ali se splača vrniti na igrišče?

Ko zaključite kariero, igra ponuja malo razlogov za ponovno igranje, razen spletnega večigralstva. Skupnost na PCju ni več zelo aktivna, zato je iskanje nasprotnikov lahko dolgotrajno. Lov na dosežke na platformi Steam je dolgotrajen in zahteva precej vztrajnosti, predvsem pri zbiranju denarja v kariernem načinu. Napovedanih je bilo nekaj dodatnih plačljivih vsebin (DLC) z novimi igralci, kar lahko podaljša življenjsko dobo igre, če ste pripravljeni seči v denarnico. Vendar pa jedro igre ostaja nespremenjeno, zato ponovno igranje ne ponuja bistveno drugačne izkušnje.

Sodba s tribun

Tennis World Tour 2 je korak naprej v primerjavi s prvim delom, a še vedno ne dosega ravni klasik, kot je Top Spin 4. Igra je polna dobrih zamisli, ki pa so v izvedbi prepogosto polovičarske. Priporočam jo le najbolj zagretim ljubiteljem tenisa na PCju, ki so pripravljeni spregledati toge animacije in občasno neodzivnost kontrol. Vsi ostali boste verjetno razočarani. Glavna pomanjkljivost je občutek, da nimate popolnega nadzora nad dogajanjem, kar je za športno simulacijo velika težava.

Če niste prepričani, ali je igra za vas, vam strokovnjaki v Konzolku radi svetujejo in predstavijo alternative. Njihova ponudba rabljenih iger z garancijo pa je odličen način, da starejše naslove zamenjate za popust pri nakupu nečesa novega in tako pametno upravljate s svojim proračunom za igre.