Mandlji pogosto imenujemo oreščki, čeprav so v resnici oreščki. Po obliki in velikosti je plod mandlja podoben breskovim semenu. Ta rastlina raste v Evraziji in Severni Ameriki. V naravi ga najdemo na Kavkazu, v Afganistanu, Mali Aziji, Iranu. Drevo lahko živi do 100 let. Uporabljajo se tri vrste mandljev: 1. Grenki mandlji, ki vsebujejo benzaldehid, amigdalin glikozid in zelo strupeno cianovodikovo kislino. 2. Sladki mandlji s sladkimi semeni in nizko vsebnostjo amigdalina. 3. Mandlji s krhkimi plodovi, ki imajo sladka semena in tanko, krhko lupino. Koristi mandljev so že dolgo znane. Je bogat vir vitaminov in mineralov, pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem, normalizira presnovo in izboljšuje vid. Nedavne študije so razkrile še eno korist tega izdelka: vsakodnevna uporaba mandljev spodbuja nastajanje koristnih bakterij v prebavilih, ki izboljšajo prebavo. So dober vir beljakovin, kar je še posebej pomembno za vegetarijance. Mandlji vsebujejo minerale (magnezij, cink in železo) ter vitamine B in E, naravna antioksidanta, ki pomagajo v boju proti boleznim srca. Mandlji so tudi dober vir kalcija. Lahko jih zaužijemo kot samostojno jed, s soljo ali sladkorjem in celo medom. Kot nalašč so za okrasitev sladic, začimb solat, kuhane ali ocvrte zelenjave. Mlete mandlje uporabljamo v pecivu in za zgoščevanje juh, enolončnic in omak. Mandlji se tradicionalno dodajajo marcipanu in nugatu. Grenki mandlji so zdravilo, ne hrana. Na dan lahko pojeste le dve zrni grenkih mandljev. Ima antispazmodične, analgetične, anthelmintične in narkotične lastnosti. V medicini se mandlji uporabljajo za ginekološke bolezni, bolezni želodca, ledvic, bolezni zgornjih dihalnih poti ...